Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan pred 110-imi leti so v Ljubljani slovesno odprli hotel Union na vogalu Miklošičeve ceste in današnje Nazorjeve ulice. V njem je bilo 110 eno- in dvoposteljnih sob, »na vogali prvega nadstropja pa posebno fino meblovano, iz petih sob obstoječe stanovanje z balkonom za odličnega gosta ali družino«, velika dvorana za družabne prireditve pa je bila takrat največja na Balkanu. Ob odprtju hotela je župan Ivan Hribar dejal, da »bo oprta na ta hotel občina mogla pričeti veliko reklamo za Ljubljano in lepo našo domovino«.
Sicer pa je prvi hotel v Ljubljani sprejel goste že pred 284-imi leti. Bil je v hiši, ki stoji še danes levo ob Magistratu. Do tedaj je bilo namreč v gostilnah s prenočišči le malo gostov, plemstvo, ki je hodilo v Ljubljano, pa je imelo v mestu po večini svoje hiše. A popotnikov je bilo sčasoma vse več in prenočevali so v poštnem poslopju ali kakem samostanu, zato so mestne oblasti hišo poleg Rotovža namenile za hotel. Nadele so mu ime »Wilder Mann« ali po naše »Pri divjem možu«, Ljubljančani pa so ime popačili in mu pravili »Pri bidelmonu«.
»Bidelmon« so leta 1742 prenovili in ga namenili predvsem potujoči gospodi. Na voljo je bilo devet sob v prvem, kmalu pa so preuredili še drugo nadstropje. Hotel je pozneje prišel v zasebno last in v njem so v 19. stoletju prespali nekateri pomembneži, med njimi cesarji Jožef II., Leopold II. in Franc Jožef I.
—–
Kot ena izmed treh postaj v srednjeevropskem prostoru je na današnji dan leta 1928 ob pol štirih popoldne začela redno oddajati tudi naša radijska postaja. Radio Ljubljana je sicer začel poskusno delovati že slaba dva meseca prej, slovesno pa so ga odprli šele 28. oktobra; na ta dan sta bili namreč deseta obletnica razpada Avstro-Ogrske in deseta obletnica ustanovitve Narodnega sveta v Ljubljani.
Radio Ljubljana je bil druga radijska postaja v Kraljevini Jugoslaviji; srednjevalovni oddajnik je bil v Domžalah, oddajali pa so iz prostorov na Bavarskem dvoru ob današnji Tivolski cesti, v katerih so uredili tudi večji studio.
Program prvega dne rednega oddajanja Radia Ljubljana pred 87-imi leti se je začel ob enajstih dopoldne in je trajal do poročil ob desetih zvečer. V naslednjih dneh so začenjali ob pol sedmih zvečer, kmalu pa so glasbo s plošč vrteli že opoldne. Ob koncu prvega leta oddajanja je imel Radio Ljubljana 3616 naročnikov, deset let pozneje pa že približno 19.500. Leta 1929 je 34 stalnih in več honorarnih sodelavcev pripravilo 3022 ur programa
—–
Izvršna sveta slovenske in hrvaške republiške skupščine sta na današnji dan leta 1970 podpisala sporazum o skupni graditvi jedrske elektrarne v Krškem. Investitorja Savske elektrarne iz Ljubljane in Elektroprivreda iz Zagreba sta za izvajalca izbrala ameriško družbo Westinghouse, ta pa je sklenila pogodbe z nekaterimi tujimi in več kot šestdesetimi slovenskimi in jugoslovanskimi podjetji. Izkopi in gradbena dela so se začeli aprila leta 1975, prva verižna reakcija je stekla septembra 1981, z vso zmogljivostjo pa je jedrska elektrarna v Krškem začela delovati avgusta leta 1982.
6282 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Na današnji dan pred 110-imi leti so v Ljubljani slovesno odprli hotel Union na vogalu Miklošičeve ceste in današnje Nazorjeve ulice. V njem je bilo 110 eno- in dvoposteljnih sob, »na vogali prvega nadstropja pa posebno fino meblovano, iz petih sob obstoječe stanovanje z balkonom za odličnega gosta ali družino«, velika dvorana za družabne prireditve pa je bila takrat največja na Balkanu. Ob odprtju hotela je župan Ivan Hribar dejal, da »bo oprta na ta hotel občina mogla pričeti veliko reklamo za Ljubljano in lepo našo domovino«.
Sicer pa je prvi hotel v Ljubljani sprejel goste že pred 284-imi leti. Bil je v hiši, ki stoji še danes levo ob Magistratu. Do tedaj je bilo namreč v gostilnah s prenočišči le malo gostov, plemstvo, ki je hodilo v Ljubljano, pa je imelo v mestu po večini svoje hiše. A popotnikov je bilo sčasoma vse več in prenočevali so v poštnem poslopju ali kakem samostanu, zato so mestne oblasti hišo poleg Rotovža namenile za hotel. Nadele so mu ime »Wilder Mann« ali po naše »Pri divjem možu«, Ljubljančani pa so ime popačili in mu pravili »Pri bidelmonu«.
»Bidelmon« so leta 1742 prenovili in ga namenili predvsem potujoči gospodi. Na voljo je bilo devet sob v prvem, kmalu pa so preuredili še drugo nadstropje. Hotel je pozneje prišel v zasebno last in v njem so v 19. stoletju prespali nekateri pomembneži, med njimi cesarji Jožef II., Leopold II. in Franc Jožef I.
—–
Kot ena izmed treh postaj v srednjeevropskem prostoru je na današnji dan leta 1928 ob pol štirih popoldne začela redno oddajati tudi naša radijska postaja. Radio Ljubljana je sicer začel poskusno delovati že slaba dva meseca prej, slovesno pa so ga odprli šele 28. oktobra; na ta dan sta bili namreč deseta obletnica razpada Avstro-Ogrske in deseta obletnica ustanovitve Narodnega sveta v Ljubljani.
Radio Ljubljana je bil druga radijska postaja v Kraljevini Jugoslaviji; srednjevalovni oddajnik je bil v Domžalah, oddajali pa so iz prostorov na Bavarskem dvoru ob današnji Tivolski cesti, v katerih so uredili tudi večji studio.
Program prvega dne rednega oddajanja Radia Ljubljana pred 87-imi leti se je začel ob enajstih dopoldne in je trajal do poročil ob desetih zvečer. V naslednjih dneh so začenjali ob pol sedmih zvečer, kmalu pa so glasbo s plošč vrteli že opoldne. Ob koncu prvega leta oddajanja je imel Radio Ljubljana 3616 naročnikov, deset let pozneje pa že približno 19.500. Leta 1929 je 34 stalnih in več honorarnih sodelavcev pripravilo 3022 ur programa
—–
Izvršna sveta slovenske in hrvaške republiške skupščine sta na današnji dan leta 1970 podpisala sporazum o skupni graditvi jedrske elektrarne v Krškem. Investitorja Savske elektrarne iz Ljubljane in Elektroprivreda iz Zagreba sta za izvajalca izbrala ameriško družbo Westinghouse, ta pa je sklenila pogodbe z nekaterimi tujimi in več kot šestdesetimi slovenskimi in jugoslovanskimi podjetji. Izkopi in gradbena dela so se začeli aprila leta 1975, prva verižna reakcija je stekla septembra 1981, z vso zmogljivostjo pa je jedrska elektrarna v Krškem začela delovati avgusta leta 1982.
Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke
Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«
»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor
Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu
Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas
Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem
Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino
Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije
Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina
Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora
Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra
Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro
"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije
Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji
Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar
Knjižna dela nabožnega pisca Pravnik in zavzet planinski organizator Najstnik, ki je uporništvu proti nacizmu plačal z življenjem
Igralec s poudarjeno toplo človeško noto Tretji žalostni transport iz Celja Tolarski bankovci iz Velike Britanije, kovanci s Slovaške
Slovenski liberalni prvak Za napredek kmetijskega šolstva Prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov
Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače
Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji
Neveljaven email naslov