Do propada Avstro-Ogrske je bila Knafljeva ustanova najpomembnejša štipendijska ustanova, namenjena kranjskim študentom za študij na dunajski univerzi. Ustanovljena je bila na današnji dan leta 1676 z listino, ki je izhajala iz oporoke duhovnika Luke Knaflja.Ta je v njej skoraj vse svoje premoženje namenil slovenskim študentom. Glavni finančni vir je bila zapustnikova hiša v dunajskem mestnem središču, ki – seveda močno obnovljena – stoji še danes. Od ustanovitve pa do leta 1918 je Knafljevo štipendijo dobilo več kot 1.200 kranjskih študentov, med njimi Jernej Kopitar, France Prešeren, Friderik Baraga, Simon Jenko, Fran Levec, Ivan Tavčar in Oton Župančič. 1961. leta je upravljanje Knafljeve ustanove prešlo v pristojnost ljubljanske univerze.
—–
Publicist, pripovednik, urednik in organizator LEOPOLD KORDEŠ je urejal več časopisov, v letih od 1845 do 49 tudi Laibacher Zeitung. Sicer pa so za slovensko kulturno zgodovino pomembne predvsem njegove širokopotezne pobude: že leta 1838 je namreč predlagal ustanovitev tednika Slovenske novice z literarno prilogo Zôra, v predmarčni dobi pa se je zavzemal za ustanovitev univerze ter zlasti gledališča v Ljubljani. Pripravil je celo zelo podroben načrt za organizacijo stalnega slovenskega Narodnega gledališča s poklicnimi igralci, vendar se njegova prizadevanja niso uresničila. Leopold Kordeš se je rodil na današnji dan leta 1808 v Kamni Gorici na Gorenjskem.
—–
FRANCE ZUPAN je po maturi leta 1909 na učiteljišču v Ljubljani obiskoval še slikarsko šolo pri Rihardu Jakopiču. Uveljavil se je kot izrazit krajinar, poleg ljubljanskih je slikal zlasti motive iz Slovenskih goric, Koroške, Dalmacije, Črne gore, Skopja in Sarajeva. Leta 1922 se je pridružil Klubu mladih, vendar ekspresionizma ni osvojil, opustil pa je barvito slikovitost in začel predmetom dajati kubično trdnost. Na vrhu svoje ustvarjalosti se je spet približal “barvitemu realizmu”. Slikar France Zupan se je rodil na današnji dan leta 1887 v Ljubljani.
—–
Na današnji dan leta 1904 se je v Novem mestu rodil arhitekt in publicist MARJAN MUŠIČ. Že kot gimnazijec se je v krogu Božidarja Jakca, Ivana Čarga in drugih uveljavil kot slikar. Leta 1929 je diplomiral na arhitekturnem oddelku pri Jožetu Plečniku. Njegovo delo je zelo raznovrstno in obsega projektantske naloge pretežno spomeniške narave, konservatorske posege ter publicistiko o starejši in sodobni arhitekturi. Mednarodni ugled si je pridobil s prenovo in rešitvijo nagnjenega zidu cerkve svete Sofije na Ohridu leta 1953. Postal je član komiteja Unesca za reševanje spomenikov stare Nubije. Sodeloval je pri obnovi bazilike v Poreču in Dioklecijanove palače v Splitu, doma pa sta najpomembnejši njegovi obnovi Stare grofije v Celju ter gradu Otočec. Marjan Mušič je leta 1972 dobil Prešernovo nagrado.
—–
Vojaški poveljnik ALBERT GRUDEN BLISK je bil zaposlen kot kovinar v tržiških ladjedelnicah. Do leta 1942, ko je moral v italijansko vojsko, so ga fašistične oblasti večkrat zaprle. Leto pozneje je dezertiral, se priključil partizanom in čez čas postal komandant Varnostno obveščevalne službe za Slovensko Istro. Vodil je številne vojaške akcije ter sodeloval tudi v bojih za Trst. Po koncu vojne je delal pri Upravi državne varnosti, ilegalno tudi v Trstu; tam ga je zajela italijanska policija in ga za sedem mesecev zaprla. Pet let pozneje so ga v odsotnosti obsodili na dosmrtno ječo. Albert Gruden Blisk se je rodil na današnji dan leta 1923 v Šempolaju na Tržaškem.