Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Do propada Avstro-Ogrske je bila Knafljeva ustanova najpomembnejša štipendijska ustanova, namenjena kranjskim študentom za študij na dunajski univerzi. Ustanovljena je bila na današnji dan leta 1676 z listino, ki je izhajala iz oporoke duhovnika Luke Knaflja.Ta je v njej skoraj vse svoje premoženje namenil slovenskim študentom. Glavni finančni vir je bila zapustnikova hiša v dunajskem mestnem središču, ki – seveda močno obnovljena – stoji še danes. Od ustanovitve pa do leta 1918 je Knafljevo štipendijo dobilo več kot 1.200 kranjskih študentov, med njimi Jernej Kopitar, France Prešeren, Friderik Baraga, Simon Jenko, Fran Levec, Ivan Tavčar in Oton Župančič. 1961. leta je upravljanje Knafljeve ustanove prešlo v pristojnost ljubljanske univerze.
—–
Publicist, pripovednik, urednik in organizator LEOPOLD KORDEŠ je urejal več časopisov, v letih od 1845 do 49 tudi Laibacher Zeitung. Sicer pa so za slovensko kulturno zgodovino pomembne predvsem njegove širokopotezne pobude: že leta 1838 je namreč predlagal ustanovitev tednika Slovenske novice z literarno prilogo Zôra, v predmarčni dobi pa se je zavzemal za ustanovitev univerze ter zlasti gledališča v Ljubljani. Pripravil je celo zelo podroben načrt za organizacijo stalnega slovenskega Narodnega gledališča s poklicnimi igralci, vendar se njegova prizadevanja niso uresničila. Leopold Kordeš se je rodil na današnji dan leta 1808 v Kamni Gorici na Gorenjskem.
—–
FRANCE ZUPAN je po maturi leta 1909 na učiteljišču v Ljubljani obiskoval še slikarsko šolo pri Rihardu Jakopiču. Uveljavil se je kot izrazit krajinar, poleg ljubljanskih je slikal zlasti motive iz Slovenskih goric, Koroške, Dalmacije, Črne gore, Skopja in Sarajeva. Leta 1922 se je pridružil Klubu mladih, vendar ekspresionizma ni osvojil, opustil pa je barvito slikovitost in začel predmetom dajati kubično trdnost. Na vrhu svoje ustvarjalosti se je spet približal “barvitemu realizmu”. Slikar France Zupan se je rodil na današnji dan leta 1887 v Ljubljani.
—–
Na današnji dan leta 1904 se je v Novem mestu rodil arhitekt in publicist MARJAN MUŠIČ. Že kot gimnazijec se je v krogu Božidarja Jakca, Ivana Čarga in drugih uveljavil kot slikar. Leta 1929 je diplomiral na arhitekturnem oddelku pri Jožetu Plečniku. Njegovo delo je zelo raznovrstno in obsega projektantske naloge pretežno spomeniške narave, konservatorske posege ter publicistiko o starejši in sodobni arhitekturi. Mednarodni ugled si je pridobil s prenovo in rešitvijo nagnjenega zidu cerkve svete Sofije na Ohridu leta 1953. Postal je član komiteja Unesca za reševanje spomenikov stare Nubije. Sodeloval je pri obnovi bazilike v Poreču in Dioklecijanove palače v Splitu, doma pa sta najpomembnejši njegovi obnovi Stare grofije v Celju ter gradu Otočec. Marjan Mušič je leta 1972 dobil Prešernovo nagrado.
—–
Vojaški poveljnik ALBERT GRUDEN BLISK je bil zaposlen kot kovinar v tržiških ladjedelnicah. Do leta 1942, ko je moral v italijansko vojsko, so ga fašistične oblasti večkrat zaprle. Leto pozneje je dezertiral, se priključil partizanom in čez čas postal komandant Varnostno obveščevalne službe za Slovensko Istro. Vodil je številne vojaške akcije ter sodeloval tudi v bojih za Trst. Po koncu vojne je delal pri Upravi državne varnosti, ilegalno tudi v Trstu; tam ga je zajela italijanska policija in ga za sedem mesecev zaprla. Pet let pozneje so ga v odsotnosti obsodili na dosmrtno ječo. Albert Gruden Blisk se je rodil na današnji dan leta 1923 v Šempolaju na Tržaškem.
6248 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Do propada Avstro-Ogrske je bila Knafljeva ustanova najpomembnejša štipendijska ustanova, namenjena kranjskim študentom za študij na dunajski univerzi. Ustanovljena je bila na današnji dan leta 1676 z listino, ki je izhajala iz oporoke duhovnika Luke Knaflja.Ta je v njej skoraj vse svoje premoženje namenil slovenskim študentom. Glavni finančni vir je bila zapustnikova hiša v dunajskem mestnem središču, ki – seveda močno obnovljena – stoji še danes. Od ustanovitve pa do leta 1918 je Knafljevo štipendijo dobilo več kot 1.200 kranjskih študentov, med njimi Jernej Kopitar, France Prešeren, Friderik Baraga, Simon Jenko, Fran Levec, Ivan Tavčar in Oton Župančič. 1961. leta je upravljanje Knafljeve ustanove prešlo v pristojnost ljubljanske univerze.
—–
Publicist, pripovednik, urednik in organizator LEOPOLD KORDEŠ je urejal več časopisov, v letih od 1845 do 49 tudi Laibacher Zeitung. Sicer pa so za slovensko kulturno zgodovino pomembne predvsem njegove širokopotezne pobude: že leta 1838 je namreč predlagal ustanovitev tednika Slovenske novice z literarno prilogo Zôra, v predmarčni dobi pa se je zavzemal za ustanovitev univerze ter zlasti gledališča v Ljubljani. Pripravil je celo zelo podroben načrt za organizacijo stalnega slovenskega Narodnega gledališča s poklicnimi igralci, vendar se njegova prizadevanja niso uresničila. Leopold Kordeš se je rodil na današnji dan leta 1808 v Kamni Gorici na Gorenjskem.
—–
FRANCE ZUPAN je po maturi leta 1909 na učiteljišču v Ljubljani obiskoval še slikarsko šolo pri Rihardu Jakopiču. Uveljavil se je kot izrazit krajinar, poleg ljubljanskih je slikal zlasti motive iz Slovenskih goric, Koroške, Dalmacije, Črne gore, Skopja in Sarajeva. Leta 1922 se je pridružil Klubu mladih, vendar ekspresionizma ni osvojil, opustil pa je barvito slikovitost in začel predmetom dajati kubično trdnost. Na vrhu svoje ustvarjalosti se je spet približal “barvitemu realizmu”. Slikar France Zupan se je rodil na današnji dan leta 1887 v Ljubljani.
—–
Na današnji dan leta 1904 se je v Novem mestu rodil arhitekt in publicist MARJAN MUŠIČ. Že kot gimnazijec se je v krogu Božidarja Jakca, Ivana Čarga in drugih uveljavil kot slikar. Leta 1929 je diplomiral na arhitekturnem oddelku pri Jožetu Plečniku. Njegovo delo je zelo raznovrstno in obsega projektantske naloge pretežno spomeniške narave, konservatorske posege ter publicistiko o starejši in sodobni arhitekturi. Mednarodni ugled si je pridobil s prenovo in rešitvijo nagnjenega zidu cerkve svete Sofije na Ohridu leta 1953. Postal je član komiteja Unesca za reševanje spomenikov stare Nubije. Sodeloval je pri obnovi bazilike v Poreču in Dioklecijanove palače v Splitu, doma pa sta najpomembnejši njegovi obnovi Stare grofije v Celju ter gradu Otočec. Marjan Mušič je leta 1972 dobil Prešernovo nagrado.
—–
Vojaški poveljnik ALBERT GRUDEN BLISK je bil zaposlen kot kovinar v tržiških ladjedelnicah. Do leta 1942, ko je moral v italijansko vojsko, so ga fašistične oblasti večkrat zaprle. Leto pozneje je dezertiral, se priključil partizanom in čez čas postal komandant Varnostno obveščevalne službe za Slovensko Istro. Vodil je številne vojaške akcije ter sodeloval tudi v bojih za Trst. Po koncu vojne je delal pri Upravi državne varnosti, ilegalno tudi v Trstu; tam ga je zajela italijanska policija in ga za sedem mesecev zaprla. Pet let pozneje so ga v odsotnosti obsodili na dosmrtno ječo. Albert Gruden Blisk se je rodil na današnji dan leta 1923 v Šempolaju na Tržaškem.
Pesnik, pisatelj in urednik z Okiča pri Boštanju »Beatin dnevnik« − roman po zgledu sentimentalnih meščanskih povesti Zgodovinski Triglav za dan razglasitve samostojnosti "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden prvih raziskovalcev prazgodovine primorskega prostora Glavna vloga v prvem hrvaškem filmu Nova povojna šolska zakonodaja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Narodna zavzetost publicista in politika Ustanovitelj Akademske založbe Igralec razgibanega temperamenta – polnega mediteranskega duha *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O pokopališkem redu iz sredine 18. stoletja Rojstni dan ljubljanskega Šentjakobskega gledališča 583 slovenskih žrtev nacistične evtanazije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vrtnica za Primoža Trubarja Nemško-slovenski priročni slovar ali »ročni besednik« Zagovornik enotne in kompleksne geografske vede *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Botanik, ki je bil tudi tržaški župan Ustanovili Glasbeno matico Prvi transport slovenskih izgnancev v Srbijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nemško-slovenski slovar z več kot 55.000 besedami Začetki motornega letenja v tem delu Evrope Uporniška tajnica poljanske gimnazije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Arheolog in epigrafik s Ptuja Poveljnik sil vojaškega letalstva in protizračne obrambe v času informbiroja Najtemeljitejša interpretacija oblik in vsebin Prešernovega pesništva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
45 tenoristovih let v Dunajski državni operi Britanski feldmaršal zahteval umik jugoslovanskega vojaštva Kranjčanka med tremi najboljšimi alpinistkami sveta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Olimpionik ustreljen kot talec Prvinska in eruptivna interpretka karakternih vlog Zaradi slovenskih domobrancev v Dachau – potem pa zaradi političnega procesa na Goli otok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisateljica in njena zgodovinska tematika Največji upor slovenskih vojakov v avstro-ogrski armadi Prva prisega v učnih centrih Teritorialne obrambe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetek habsburške vladavine Najmlajši Plečnikov diplomant Skladatelj, zborovodja in organizator množičnih zborovskih festivalov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Železniška povezava Primorske z Gorenjsko Ena najopaznejših opernih poustvaritev pri nas Na Dunaju ustanovljeno Društvo Slovenija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Martin Slomšek – škof v Šent Andražu na Koroškem Primorski značaj v izročilu skladatelja in zborovodje Politično preslišana Majniška deklaracija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odločilna avtoriteta katoliške narodne stranke Skladatelj oprt na ljudsko glasbeno izročilo Slovenija dobi drugo mednarodno letališče *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Plemič, polihistor in znanstvenik z Bogenšperka Dolžnost svoj jezik spoštovati Koncertna pevka v velikih vokalno-instrumentalnih delih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kdo je Valvasorju utrl pot do Britanske kraljeve družbe ? Predstavnica prve povojne generacije slovenskih arheologov Britanske vojaške oblasti na Koroškem izročile slovenske domobrance Jugoslovanski armadi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubezen do glasbenega izročila Beneških Slovencev Obnovitev delovanja Slovenske legije Odlok o razglasitvi Doline Triglavskih jezer za narodni park *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Goriški Slovenci na poti v begunstvo Slovenski mojster filmske glasbe Štafetna palica za prestolonaslednika in za maršala *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor prvega vodnika po Deželnem muzeju v Ljubljani Električna luč osvetli Postojnsko jamo Urednica Cicibana in književnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov