Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Številne tehnične novosti industrijske dobe so sredi 19. stoletja vplivale tudi na ritem in način življenja na Slovenskem. Posebna simbola napredka tistega časa sta bila železnica in plinska razsvetljava. Tudi Ljubljana je bila vse do leta 1861 razsvetljena z oljnimi svetilkami. Fran Šuklje je v svojih spominih zapisal:
“Razsvetljavo so predstavljale le redke borne svetiljke, v katerih je tužno brlelo repno olje. Tema po cestah je bila taka, da je vsakokrat, če smo otroci bili na obisku pri kaki znani rodbini, zvečer prišla po nas služkinja z gorečo hlevsko svetiljko, da nas je spremila do doma.”
Ideja o plinski razsvetljavi se je v Ljubljani uresničila na današnji dan pred 154-imi leti. Luč je naprej zagorela v zasebnih lokalih, čez deset dni pa tudi po cestah in ulicah. Osvetlili so vse mostove in notranji del mesta, najlepše pa je bil razsvetljen park Zvezda. Za mestno razsvetljavo so uporabili 241 plinskih svetilk, na periferiji pa so čez nekaj let oljne svetilke zamenjali s petrolejskimi.
—–
Industrialec FRAN BONAČ se je rodil na današnji dan leta 1880 v Ljubljani. Knjigoveštva se je naučil pri svojem očetu in znanje dopolnil v Nemčiji. Leta 1909 je prevzel vodstvo očetove kartonažne tovarne. Da bi se izognil uvozu in nakupu papirja in kartona, je 1920. leta ustanovil svojo tovarno lepenke, kartona in papirja na Količevem ter začel oskrbovati z izdelki vso državo. Leta 1938 je v Krškem začel graditi tovarno celuloze – proizvodnja je stekla dve leti pozneje. Svoje obrate je povezal v uspešno gospodarsko enoto. Fran Bonač je bil tudi član upravnega odbora Ljubljanske kreditne banke, do leta 1940 predsednik Združenih papirnic in dvajset let predsednik Velesejma Ljubljana.
—–
Na današnji dan pred 120-imi leti se je v Ljubljani rodil športni delavec EVGEN BETETTO. 1909. leta je bil eden izmed ustanoviteljev prvega slovenskega dijaškega nogometnega kluba Hermes v Ljubljani. Deloval je v raznih športnih zvezah in kot športni publicist, zaslužen pa je tudi za zgraditev prvega plavalnega bazena v Ljubljani. Kot aktivist Osvobodilne fronte je bil Evgen Betetto interniran v koncentracijskem taborišču Dachau in je tam tudi umrl.
—–
Na današnji dan pred 80-imi leti se je v Mengšu rodil gospodarstvenik FRANC PREMK. Med drugim je bil pomočnik republiškega sekretarja za promet in zveze, sekretar Zveze obrtnih združenj Slovenije, leta 1985 pa je v podjetju Petrol postal pomočnik generalnega direktorja, odgovoren za področje razvoja. Pozneje je kot generalni direktor uvedel nove poslovne prijeme in tehnike ter tako Petrolu omogočil, da je kljub razpadu trga leta 1991 ohranil vodilni položaj na svojem področju. Kot uspešen gospodarstvenik je Franc Premk podpiral slovensko tekmovalno smučanje in bil tudi predsednik Organizacijskega komiteja Planice.
—–
Leta 1957 se je Mestni svet odločil, da bo problem železniškega vozlišča v Ljubljani rešil z graditvijo cestnih podvozov. Prvega na takratni Titovi cesti (danes Dunajski) pri Bavarskem dvoru so odprli na današnji dan leta 1962, hkrati pa so gradili še drugega na Celovški cesti pri Tivoliju.
Spomladi istega leta (torej pred 53-imi leti) so začeli križišča opremljati s semaforji. Prvi so začeli utripati na križišču Karlovške ceste in ceste iz predora pod Gradom. Izdelala in postavila jih je tovarna Iskra.
V začetku meseca novembra leta 1971 so ob cestah v središču mesta “zrasle” tudi prve parkirne ure. Najprej je bilo treba parkiranje plačevati na Kidričevi (zdaj Štefanovi) ulici, na Trgu Osvobodilne fronte in na Mestnem trgu, tri leta pozneje pa se je na ljubljanskih ulicah pojavil še prvi “pajek” – posebno vozilo za odvažanje nepravilno parkiranih avtomobilov.
6282 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Številne tehnične novosti industrijske dobe so sredi 19. stoletja vplivale tudi na ritem in način življenja na Slovenskem. Posebna simbola napredka tistega časa sta bila železnica in plinska razsvetljava. Tudi Ljubljana je bila vse do leta 1861 razsvetljena z oljnimi svetilkami. Fran Šuklje je v svojih spominih zapisal:
“Razsvetljavo so predstavljale le redke borne svetiljke, v katerih je tužno brlelo repno olje. Tema po cestah je bila taka, da je vsakokrat, če smo otroci bili na obisku pri kaki znani rodbini, zvečer prišla po nas služkinja z gorečo hlevsko svetiljko, da nas je spremila do doma.”
Ideja o plinski razsvetljavi se je v Ljubljani uresničila na današnji dan pred 154-imi leti. Luč je naprej zagorela v zasebnih lokalih, čez deset dni pa tudi po cestah in ulicah. Osvetlili so vse mostove in notranji del mesta, najlepše pa je bil razsvetljen park Zvezda. Za mestno razsvetljavo so uporabili 241 plinskih svetilk, na periferiji pa so čez nekaj let oljne svetilke zamenjali s petrolejskimi.
—–
Industrialec FRAN BONAČ se je rodil na današnji dan leta 1880 v Ljubljani. Knjigoveštva se je naučil pri svojem očetu in znanje dopolnil v Nemčiji. Leta 1909 je prevzel vodstvo očetove kartonažne tovarne. Da bi se izognil uvozu in nakupu papirja in kartona, je 1920. leta ustanovil svojo tovarno lepenke, kartona in papirja na Količevem ter začel oskrbovati z izdelki vso državo. Leta 1938 je v Krškem začel graditi tovarno celuloze – proizvodnja je stekla dve leti pozneje. Svoje obrate je povezal v uspešno gospodarsko enoto. Fran Bonač je bil tudi član upravnega odbora Ljubljanske kreditne banke, do leta 1940 predsednik Združenih papirnic in dvajset let predsednik Velesejma Ljubljana.
—–
Na današnji dan pred 120-imi leti se je v Ljubljani rodil športni delavec EVGEN BETETTO. 1909. leta je bil eden izmed ustanoviteljev prvega slovenskega dijaškega nogometnega kluba Hermes v Ljubljani. Deloval je v raznih športnih zvezah in kot športni publicist, zaslužen pa je tudi za zgraditev prvega plavalnega bazena v Ljubljani. Kot aktivist Osvobodilne fronte je bil Evgen Betetto interniran v koncentracijskem taborišču Dachau in je tam tudi umrl.
—–
Na današnji dan pred 80-imi leti se je v Mengšu rodil gospodarstvenik FRANC PREMK. Med drugim je bil pomočnik republiškega sekretarja za promet in zveze, sekretar Zveze obrtnih združenj Slovenije, leta 1985 pa je v podjetju Petrol postal pomočnik generalnega direktorja, odgovoren za področje razvoja. Pozneje je kot generalni direktor uvedel nove poslovne prijeme in tehnike ter tako Petrolu omogočil, da je kljub razpadu trga leta 1991 ohranil vodilni položaj na svojem področju. Kot uspešen gospodarstvenik je Franc Premk podpiral slovensko tekmovalno smučanje in bil tudi predsednik Organizacijskega komiteja Planice.
—–
Leta 1957 se je Mestni svet odločil, da bo problem železniškega vozlišča v Ljubljani rešil z graditvijo cestnih podvozov. Prvega na takratni Titovi cesti (danes Dunajski) pri Bavarskem dvoru so odprli na današnji dan leta 1962, hkrati pa so gradili še drugega na Celovški cesti pri Tivoliju.
Spomladi istega leta (torej pred 53-imi leti) so začeli križišča opremljati s semaforji. Prvi so začeli utripati na križišču Karlovške ceste in ceste iz predora pod Gradom. Izdelala in postavila jih je tovarna Iskra.
V začetku meseca novembra leta 1971 so ob cestah v središču mesta “zrasle” tudi prve parkirne ure. Najprej je bilo treba parkiranje plačevati na Kidričevi (zdaj Štefanovi) ulici, na Trgu Osvobodilne fronte in na Mestnem trgu, tri leta pozneje pa se je na ljubljanskih ulicah pojavil še prvi “pajek” – posebno vozilo za odvažanje nepravilno parkiranih avtomobilov.
Marija Rutar, ustvarjalka tolminskega muzeja Ubald Vrabec, osrednja osebnost tržaškega glasbenega življenja Vilko Androjna, pravnik in socialna vprašanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva na Slovenskem pridelana penina Janko orožen, raziskovalec preteklosti Celja Nikolaj Pirnat - kipar, risar in ilustrator *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.
Ivan Bernik, filozof o razmerju med lepoto, dobroto in resnico Fran Govekar, predstavnik slovenskega naturalizma Slavnostna premiera drugega slovenskega celovečerca *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Viktor Cotič, slikar, ilustrator, scenograf, zapisan v zgodovino Stane Urek, radijska športna legenda Redni slovenski program Radia Trst *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dušan Kermavner in “Začetki slovenske socialne demokracije” Ivan Séljak Čopič – slikar, grafik in ilustrator V koprsko luko vpluje prva čezoceanska ladja Gorica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Friderik III. v Ljubljani ustanovi škofijo Janez Kopač in kazensko procesno pravo v slovenskem jeziku V enem popoldnevu več kot 800 letalskih bomb na Maribor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Puntarski denarič – cena za neuresničeno zahtevo po stari pravdi Božidar Kantušer, skladatelj iz “Grupe 84” Po sovjetskem vzoru v proces nacionalizacije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Sredi 13. stoletja je bil Maribor že mesto France Kremžar, katoliški časnikar in politik Na Brniku pristalo prvo letalo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ribičev France iz Vrbe Maks Pleteršnik in njegov slovaropisni dosežek Fran Ramovš – prvo predavanje na novoustanovljeni univerzi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Grafenauer, zastopnik koroških Slovencev v Narodni skupščini Oskar Dev, sodnik po poklicu, skladatelj po duši Po četrt stoletja ponovno obujeno slovensko gledališče v Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Silvester kopriva, prevajalec pesnil v latinskem jeziku Novi politični stvarnosti sledilo razočaranje Spomin na najhujšo letalsko nesrečo slovenskega prevoznika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koloman Kvas, slavist z graškega liceja Andrej Gosar, osamljen nosilec krščanskosocialne misli Salvatore Venosi in jezikovno raziskovalno delo v Kanalski dolini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
France Koblar, literarni zgodovinar in predvojni radijec Stane Vidmar, prvi načelnik Sokolske zveze Srbov, Hrvatov in Slovencev France Balantič, »Bogat sem kakor tihi glas piščali«, tragična usoda enega najboljših slovenskih sonetistov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Silva Cerar, igralka, zapisana radiu Cita Potokar, mojstrica obmorskih motivov in figur Ljubljana dobi prvo samopostrežno trgovino *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Evangelist Krek - zadružništvo v korist kmečkega ljudstva Janez Švajncer - povojna vsakdanjost kot literarni motiv Prva internetna povezava v Sloveniji. *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fran Tominšek, organizator slovenskega planinstva Josip Butinar, eden začetnikov visokošolskih zavodov v Mariboru Slavko Avsenik, legenda slovenske narodno-zabavne glasbe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jožef Kalasanc Likavec, bibliotekar v ljubljanskem liceju Roman Kenk, biolog iz Kongresne knjižnice v Washingtonu Edvard Rusjan in pionirski čas letalstva na Slovenskem
Mara Hus, primorska begunka in pisateljica Franc Ksaver Lukman, strokovnjak za starokrščansko slovstvo Julij Titl in družbeni problemi primorskega podeželja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Danes je dan Rudolfa Maistra Žiga Zosi, osrednja osebnost slovenskega preroda Anton Debevec in razkrite zablode montiranih političnih procesov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Eppich , prva redna profesorica za dramsko igro in umetniško besedo Jovan Hadži in zoogeografska karta Jugoslavije Matija Dermastia - košarkar, novinar in urednik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov