Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Številne tehnične novosti industrijske dobe so sredi 19. stoletja vplivale tudi na ritem in način življenja na Slovenskem. Posebna simbola napredka tistega časa sta bila železnica in plinska razsvetljava. Tudi Ljubljana je bila vse do leta 1861 razsvetljena z oljnimi svetilkami. Fran Šuklje je v svojih spominih zapisal:
“Razsvetljavo so predstavljale le redke borne svetiljke, v katerih je tužno brlelo repno olje. Tema po cestah je bila taka, da je vsakokrat, če smo otroci bili na obisku pri kaki znani rodbini, zvečer prišla po nas služkinja z gorečo hlevsko svetiljko, da nas je spremila do doma.”
Ideja o plinski razsvetljavi se je v Ljubljani uresničila na današnji dan pred 154-imi leti. Luč je naprej zagorela v zasebnih lokalih, čez deset dni pa tudi po cestah in ulicah. Osvetlili so vse mostove in notranji del mesta, najlepše pa je bil razsvetljen park Zvezda. Za mestno razsvetljavo so uporabili 241 plinskih svetilk, na periferiji pa so čez nekaj let oljne svetilke zamenjali s petrolejskimi.
—–
Industrialec FRAN BONAČ se je rodil na današnji dan leta 1880 v Ljubljani. Knjigoveštva se je naučil pri svojem očetu in znanje dopolnil v Nemčiji. Leta 1909 je prevzel vodstvo očetove kartonažne tovarne. Da bi se izognil uvozu in nakupu papirja in kartona, je 1920. leta ustanovil svojo tovarno lepenke, kartona in papirja na Količevem ter začel oskrbovati z izdelki vso državo. Leta 1938 je v Krškem začel graditi tovarno celuloze – proizvodnja je stekla dve leti pozneje. Svoje obrate je povezal v uspešno gospodarsko enoto. Fran Bonač je bil tudi član upravnega odbora Ljubljanske kreditne banke, do leta 1940 predsednik Združenih papirnic in dvajset let predsednik Velesejma Ljubljana.
—–
Na današnji dan pred 120-imi leti se je v Ljubljani rodil športni delavec EVGEN BETETTO. 1909. leta je bil eden izmed ustanoviteljev prvega slovenskega dijaškega nogometnega kluba Hermes v Ljubljani. Deloval je v raznih športnih zvezah in kot športni publicist, zaslužen pa je tudi za zgraditev prvega plavalnega bazena v Ljubljani. Kot aktivist Osvobodilne fronte je bil Evgen Betetto interniran v koncentracijskem taborišču Dachau in je tam tudi umrl.
—–
Na današnji dan pred 80-imi leti se je v Mengšu rodil gospodarstvenik FRANC PREMK. Med drugim je bil pomočnik republiškega sekretarja za promet in zveze, sekretar Zveze obrtnih združenj Slovenije, leta 1985 pa je v podjetju Petrol postal pomočnik generalnega direktorja, odgovoren za področje razvoja. Pozneje je kot generalni direktor uvedel nove poslovne prijeme in tehnike ter tako Petrolu omogočil, da je kljub razpadu trga leta 1991 ohranil vodilni položaj na svojem področju. Kot uspešen gospodarstvenik je Franc Premk podpiral slovensko tekmovalno smučanje in bil tudi predsednik Organizacijskega komiteja Planice.
—–
Leta 1957 se je Mestni svet odločil, da bo problem železniškega vozlišča v Ljubljani rešil z graditvijo cestnih podvozov. Prvega na takratni Titovi cesti (danes Dunajski) pri Bavarskem dvoru so odprli na današnji dan leta 1962, hkrati pa so gradili še drugega na Celovški cesti pri Tivoliju.
Spomladi istega leta (torej pred 53-imi leti) so začeli križišča opremljati s semaforji. Prvi so začeli utripati na križišču Karlovške ceste in ceste iz predora pod Gradom. Izdelala in postavila jih je tovarna Iskra.
V začetku meseca novembra leta 1971 so ob cestah v središču mesta “zrasle” tudi prve parkirne ure. Najprej je bilo treba parkiranje plačevati na Kidričevi (zdaj Štefanovi) ulici, na Trgu Osvobodilne fronte in na Mestnem trgu, tri leta pozneje pa se je na ljubljanskih ulicah pojavil še prvi “pajek” – posebno vozilo za odvažanje nepravilno parkiranih avtomobilov.
6278 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Številne tehnične novosti industrijske dobe so sredi 19. stoletja vplivale tudi na ritem in način življenja na Slovenskem. Posebna simbola napredka tistega časa sta bila železnica in plinska razsvetljava. Tudi Ljubljana je bila vse do leta 1861 razsvetljena z oljnimi svetilkami. Fran Šuklje je v svojih spominih zapisal:
“Razsvetljavo so predstavljale le redke borne svetiljke, v katerih je tužno brlelo repno olje. Tema po cestah je bila taka, da je vsakokrat, če smo otroci bili na obisku pri kaki znani rodbini, zvečer prišla po nas služkinja z gorečo hlevsko svetiljko, da nas je spremila do doma.”
Ideja o plinski razsvetljavi se je v Ljubljani uresničila na današnji dan pred 154-imi leti. Luč je naprej zagorela v zasebnih lokalih, čez deset dni pa tudi po cestah in ulicah. Osvetlili so vse mostove in notranji del mesta, najlepše pa je bil razsvetljen park Zvezda. Za mestno razsvetljavo so uporabili 241 plinskih svetilk, na periferiji pa so čez nekaj let oljne svetilke zamenjali s petrolejskimi.
—–
Industrialec FRAN BONAČ se je rodil na današnji dan leta 1880 v Ljubljani. Knjigoveštva se je naučil pri svojem očetu in znanje dopolnil v Nemčiji. Leta 1909 je prevzel vodstvo očetove kartonažne tovarne. Da bi se izognil uvozu in nakupu papirja in kartona, je 1920. leta ustanovil svojo tovarno lepenke, kartona in papirja na Količevem ter začel oskrbovati z izdelki vso državo. Leta 1938 je v Krškem začel graditi tovarno celuloze – proizvodnja je stekla dve leti pozneje. Svoje obrate je povezal v uspešno gospodarsko enoto. Fran Bonač je bil tudi član upravnega odbora Ljubljanske kreditne banke, do leta 1940 predsednik Združenih papirnic in dvajset let predsednik Velesejma Ljubljana.
—–
Na današnji dan pred 120-imi leti se je v Ljubljani rodil športni delavec EVGEN BETETTO. 1909. leta je bil eden izmed ustanoviteljev prvega slovenskega dijaškega nogometnega kluba Hermes v Ljubljani. Deloval je v raznih športnih zvezah in kot športni publicist, zaslužen pa je tudi za zgraditev prvega plavalnega bazena v Ljubljani. Kot aktivist Osvobodilne fronte je bil Evgen Betetto interniran v koncentracijskem taborišču Dachau in je tam tudi umrl.
—–
Na današnji dan pred 80-imi leti se je v Mengšu rodil gospodarstvenik FRANC PREMK. Med drugim je bil pomočnik republiškega sekretarja za promet in zveze, sekretar Zveze obrtnih združenj Slovenije, leta 1985 pa je v podjetju Petrol postal pomočnik generalnega direktorja, odgovoren za področje razvoja. Pozneje je kot generalni direktor uvedel nove poslovne prijeme in tehnike ter tako Petrolu omogočil, da je kljub razpadu trga leta 1991 ohranil vodilni položaj na svojem področju. Kot uspešen gospodarstvenik je Franc Premk podpiral slovensko tekmovalno smučanje in bil tudi predsednik Organizacijskega komiteja Planice.
—–
Leta 1957 se je Mestni svet odločil, da bo problem železniškega vozlišča v Ljubljani rešil z graditvijo cestnih podvozov. Prvega na takratni Titovi cesti (danes Dunajski) pri Bavarskem dvoru so odprli na današnji dan leta 1962, hkrati pa so gradili še drugega na Celovški cesti pri Tivoliju.
Spomladi istega leta (torej pred 53-imi leti) so začeli križišča opremljati s semaforji. Prvi so začeli utripati na križišču Karlovške ceste in ceste iz predora pod Gradom. Izdelala in postavila jih je tovarna Iskra.
V začetku meseca novembra leta 1971 so ob cestah v središču mesta “zrasle” tudi prve parkirne ure. Najprej je bilo treba parkiranje plačevati na Kidričevi (zdaj Štefanovi) ulici, na Trgu Osvobodilne fronte in na Mestnem trgu, tri leta pozneje pa se je na ljubljanskih ulicah pojavil še prvi “pajek” – posebno vozilo za odvažanje nepravilno parkiranih avtomobilov.
Pobudnik prvega slovenskega pisateljskega društva Pevska pedagoginja uglednih opernih ustvarjalcev Operni glas za lirske vloge
Prva uspešna operacija sive mrene pri nas Inštruktor obveščevalcev in diverzantov Urednik lista Naši razgledi
Več kot 1200 štipendistov Knafljeve ustanove Pobuda za slovensko univerzo sredi 19. stoletja Antanta pozdravila nastanek Države Slovencev, Hrvatov in Srbov
Ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb Začetki Pomorskega muzeja Sergeja Mašere v Piranu Načrti za ljubljansko sosesko Murgle
Začetnik slovenske psihiatrije Zagovornik federalne ureditve monarhije Dan slovenskega pravosodja
Zbiratelj gradiva za Slomškovo beatifikacijo Urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Spomin na Kavboja Pipca in Rdečo peso
Šolstvo postane državna zadeva Zdravje in bolezen v domači hiši Samosvoja likovna umetnica iz Trsta
Dan spomina na mrtve – praznik vseh svetih Preporod in preporodovci Prvo spominsko znamenje protifašističnim upornikom
Luč reformacije kot spodbuda k svobodi Raziskovalci dela in delovnih razmer Pesmi z narečnimi značilnostmi
Boljši prevajalec kot pesnik Začetki narodnega doma v Trstu Naj športnik Slovenije vseh časov
Književnik v dolgi povojni osami Dramatik na razpotjih časa Prelomni trenutek slovenske politične zgodovine
Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke
Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru
Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije
Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske
Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«
Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke
Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«
»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor
Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu
Neveljaven email naslov