Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kronist in zgodovinar Janez Vetrinjski je iz Švice prišel v cistecijanski samostan v Vetrinju na Koroškem in bil tam leta 1312 izvoljen za opata. Kot koroški velikaš je bil povezan tudi z deželnoknežjo gosposko (nekaj časa je živel na Dunaju kot dvorni kaplan Habsuržanov) ter z oglejskim patriarhom. Položaj in zveze so mu omogočili dober pregled nad takratnimi dogodki, predvsem v zvezi s Koroško. Med njegovimi tremi glavnimi deli je napomembnejša “Svetovna kronika” v 60-ih poglavjih. V njej na treh mestih omenja ustoličenje koroških vojvod; ta njegova poročila sodijo med najpomembnejše vire o tem obredu. Janez Vetrinjski se je rodil okoli leta 1270 verjetno v Loreni v Franciji, umrl pa je na današnji dan pred 670-imi leti v Vetrinju.
—–
Književnik in prosvetni delavec ENGELBERT GANGL je bil tudi organizator slovenskega in jugoslovanskega učiteljstva. Rodil se je na današnji dan leta 1873 v Metliki. Po maturi na ljubljanskem učiteljišču je na Dunaju študiral pedagogiko, nato pa poučeval v Ljubljani, Idriji in Trstu. Po prvi svetovni vojni je postal višji šolski nadzornik in v tistem obdobju so na Slovenskem odprli več meščanskih šol, veliko jih je dobilo višje razrede, več pozornosti kot dotlej pa so namenili tudi posebnemu šolstvu, da bi manj nadarjeni in prizadeti otroci dobili primerno izobrazbo.
Engelbert Gangl je bil dve desetletji tudi urednik strokovnega lista “Učiteljski tovariš”. Kot pesnik se je zgledoval po Josipu Cimpermanu in Josipu Stritarju, kot dramatik pa je pretirano melodramatično posnemal evropske naturaliste. Pisal je še povesti in kratko prozo. Pomembnejši je bil kot mladinski pisatelj ter urednik mladinskega lista Zvonček. Engelbert Gangl je delal tudi v sokolskih društvih; od leta 1918 je bil v vodstvih slovenske in jugoslovanske Sokolske zveze.
—–
Sloviti olimpionik LEON ŠTUKELJ, sicer pravnik po poklicu, se je rodil na današnji dan leta 1898 v Novem mestu. V športno zgodovino se je zapisal kot prvi slovenski olimpijski zmagovalec. Na treh olimpijskih igrah – leta 1924 v Parizu, štiri leta pozneje v Amsterdamu in leta 1936 v Berlinu – je osvojil tri zlate, srebrno in dve bronasti medalji. Uspešen je bil tudi na svetovnih prvenstvih: leta 1922 je postal svetovni prvak na krogih, drogu in bradlji, leta 1926 pa spet na krogih in drogu.
Sicer pa Leon Štukelj ni bil samo nosilec kolajn z največjih tekmovanj, bil je tudi živa priča velikanskega razmaha športa na splošno in hkrati mož, ki je svoje doživljanje športa in njegovih vrednot prepričljivo posredoval vedno novim rodovom. To je ob svoji 90-letnici storil tudi s knjigo “Mojih sedem svetovnih tekmovanj”.
Nepozaben bo ostal njegov prihod na stadion ob slovesnem odprtju olimpijskih iger v Atlanti v Združenih državah Amerike. Takrat je 97-letni “slovenski športnik stoletja” zbudil občudovanje in spoštovanje vseh gledalcev sveta. Leon Štukelj je prejel Bloudkovo nagrado, zlati častni znak Republike Slovenije in olimpijski red Mednarodnega olimpijskega komiteja.
—–
Operna pevka MANJA MLEJNIK je študij solopetja končala na Državnem konservatoriju v Ljubljani in leta 1941 debitirala v ljubljanski operi. Najprej je uspešno nastopala v operetah, pozneje pa je izoblikovala raznolik in stilno širok operni repertoar, ki je segal od klasike do sodobnosti ter vseboval koloraturne in dramatske vloge. Poleg lepega glasu je imela tudi izrazit smisel za stilno interpretacijo in gledališko igro. Rodila se je na današnji dan pred sto leti v Kranju.
6278 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Kronist in zgodovinar Janez Vetrinjski je iz Švice prišel v cistecijanski samostan v Vetrinju na Koroškem in bil tam leta 1312 izvoljen za opata. Kot koroški velikaš je bil povezan tudi z deželnoknežjo gosposko (nekaj časa je živel na Dunaju kot dvorni kaplan Habsuržanov) ter z oglejskim patriarhom. Položaj in zveze so mu omogočili dober pregled nad takratnimi dogodki, predvsem v zvezi s Koroško. Med njegovimi tremi glavnimi deli je napomembnejša “Svetovna kronika” v 60-ih poglavjih. V njej na treh mestih omenja ustoličenje koroških vojvod; ta njegova poročila sodijo med najpomembnejše vire o tem obredu. Janez Vetrinjski se je rodil okoli leta 1270 verjetno v Loreni v Franciji, umrl pa je na današnji dan pred 670-imi leti v Vetrinju.
—–
Književnik in prosvetni delavec ENGELBERT GANGL je bil tudi organizator slovenskega in jugoslovanskega učiteljstva. Rodil se je na današnji dan leta 1873 v Metliki. Po maturi na ljubljanskem učiteljišču je na Dunaju študiral pedagogiko, nato pa poučeval v Ljubljani, Idriji in Trstu. Po prvi svetovni vojni je postal višji šolski nadzornik in v tistem obdobju so na Slovenskem odprli več meščanskih šol, veliko jih je dobilo višje razrede, več pozornosti kot dotlej pa so namenili tudi posebnemu šolstvu, da bi manj nadarjeni in prizadeti otroci dobili primerno izobrazbo.
Engelbert Gangl je bil dve desetletji tudi urednik strokovnega lista “Učiteljski tovariš”. Kot pesnik se je zgledoval po Josipu Cimpermanu in Josipu Stritarju, kot dramatik pa je pretirano melodramatično posnemal evropske naturaliste. Pisal je še povesti in kratko prozo. Pomembnejši je bil kot mladinski pisatelj ter urednik mladinskega lista Zvonček. Engelbert Gangl je delal tudi v sokolskih društvih; od leta 1918 je bil v vodstvih slovenske in jugoslovanske Sokolske zveze.
—–
Sloviti olimpionik LEON ŠTUKELJ, sicer pravnik po poklicu, se je rodil na današnji dan leta 1898 v Novem mestu. V športno zgodovino se je zapisal kot prvi slovenski olimpijski zmagovalec. Na treh olimpijskih igrah – leta 1924 v Parizu, štiri leta pozneje v Amsterdamu in leta 1936 v Berlinu – je osvojil tri zlate, srebrno in dve bronasti medalji. Uspešen je bil tudi na svetovnih prvenstvih: leta 1922 je postal svetovni prvak na krogih, drogu in bradlji, leta 1926 pa spet na krogih in drogu.
Sicer pa Leon Štukelj ni bil samo nosilec kolajn z največjih tekmovanj, bil je tudi živa priča velikanskega razmaha športa na splošno in hkrati mož, ki je svoje doživljanje športa in njegovih vrednot prepričljivo posredoval vedno novim rodovom. To je ob svoji 90-letnici storil tudi s knjigo “Mojih sedem svetovnih tekmovanj”.
Nepozaben bo ostal njegov prihod na stadion ob slovesnem odprtju olimpijskih iger v Atlanti v Združenih državah Amerike. Takrat je 97-letni “slovenski športnik stoletja” zbudil občudovanje in spoštovanje vseh gledalcev sveta. Leon Štukelj je prejel Bloudkovo nagrado, zlati častni znak Republike Slovenije in olimpijski red Mednarodnega olimpijskega komiteja.
—–
Operna pevka MANJA MLEJNIK je študij solopetja končala na Državnem konservatoriju v Ljubljani in leta 1941 debitirala v ljubljanski operi. Najprej je uspešno nastopala v operetah, pozneje pa je izoblikovala raznolik in stilno širok operni repertoar, ki je segal od klasike do sodobnosti ter vseboval koloraturne in dramatske vloge. Poleg lepega glasu je imela tudi izrazit smisel za stilno interpretacijo in gledališko igro. Rodila se je na današnji dan pred sto leti v Kranju.
Saša Šantel, začetnik novejše slovenske grafike Vesna, mesečnik liberalnih dijakov in visokošolcev Elfie Mayerhofer - iz Maribora k filmu in na svetovne glasbene odre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetki delovnopravne zakonodaje pri nas Engelbert Besednjak je za narodnostne in gospodarske pravice manjšine posredoval pri diktatorju Po Mariji Bernetič je poimenovan park v tržaški občini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Hugo Wolf, eden največjih skladateljev romantičnega samospeva Anton Žnideršič, inovator v čebelarstvu Jože Bernik, eden pobudnikov Svetovnega slovenskega kongresa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Štiri tisoč predstav gledališke igralke Berte Ukmar s Krasa Flavtist in skladatelj Fedja Rupel Denarni zavod Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Vajkard Auersperg - od diplomata v Haagu do izgnanca na Kranjskem “Dalje kot sončni žarki spremlja ljubezen ljudstva Franca Jožefa in Elizabeto!” Alojzij Repič, nestor slovenskih kiparjev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ferdinand Seidl: "Kamniške ali Savinjske Alpe, njih zgradba in njih lice" Katoliški duhovnik Izidor Završnik je po lastni volji umrl namesto sojetnika Streli na demonstrante v Škednju pri Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Oblast s sankcijami zoper kritike Jože Kerenčič, zaradi kmečkega vprašanja v nasprotju s Komunistično partijo Jože Pučnik - disident, ki je za demokratične ideje žrtvoval tudi osebno svobodo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mednarodni praznik žena Ko je italijansko osebno ime postalo obvezno Pijača neke mladosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Grafenauer - častni član Mednarodnega društva za raziskovanje ljudskega pripovedništva Slikar, književnik in alpinist Edo Deržaj Gvido Vesel - ubežnik pred fašizmom razvijal pridelavo sadja
Josip Stritar, ustvarjalec, ki je posegel v vse slovstvene vrste, zvrsti in oblike Ivanka Anžič Klemenčič - prva slovenska poklicna časnikarka Agronom Miran Marušič, zaslužen za strokovni dvig primorskega vinarstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Krško dobilo mestne pravice Jože Grdina in njegova knjigarna v Clevelandu Berta Ambrož na Evroviziji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Jurčič in nove pripovedne oblike v slovenskem slovstvu Josip Sernec - politični voditelj Štajerskih Slovencev ob koncu 19. stoletja Janez Strnad - pisec učbenikov mlade navduševal za fiziko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Angelik Hribar, skladatelj sočnih, živahnih in ljudsko obarvanih del Dramatik Jožef Krajnc o izkoriščanju in sočutju do trpečih 3. marca 1929 se je v Mariboru ohladilo na minus 17,7 stopinje Celzija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Joža Lavrenčič, literat, potisnjen v bedo in pozabo Janez Rohaček - nekoliko zadržan komik in izrazit govorni interpret Arheologinja Vera Kolšek in rimska nekropola v Šempetru pri Celju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kmetovalec – list kmetijske družbe Franjo Perič, od preporodovca do ekonomista Majda Potokar – ena naših najpomembnejših igralk povojnega časa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janko Premrl Vojko, zgled primorskega upornika proti fašizmu Kaznovan poskus sodelovanja z britansko obveščevalno službo Prvo tekmovanje za pohorsko Zlato lisico *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.* Dunajska razstava Kluba slovenskih umetnikov »Sava« Lidija Osterc in ilustracije za otroke Zadnja ustava Socialistične republike Slovenije
Albin Vilhar, klasični filolog in prevajalec v Beogradu Aleksander Bajt - oblikovalec slovenske ekonomske misli Kurenti prvič množično na ptujskih ulicah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
John Jerič, slovenski publicist in urednik v Združenih državah Viktor Avbelj - od borca za pravico do tožilca v montiranem političnem procesu Stanko Uršič in teorija množic pri pouku matematike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški botanik Friedrich Martin Joseph Welwitsch in rastlina iz grba Namibije Albin Kjuder - škofovske pravice za jugoslovanski del tržaško-koprske škofije Ivan Čargo, samosvoj slog in risbe z rdečim svinčnikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov