Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kronist in zgodovinar Janez Vetrinjski je iz Švice prišel v cistecijanski samostan v Vetrinju na Koroškem in bil tam leta 1312 izvoljen za opata. Kot koroški velikaš je bil povezan tudi z deželnoknežjo gosposko (nekaj časa je živel na Dunaju kot dvorni kaplan Habsuržanov) ter z oglejskim patriarhom. Položaj in zveze so mu omogočili dober pregled nad takratnimi dogodki, predvsem v zvezi s Koroško. Med njegovimi tremi glavnimi deli je napomembnejša “Svetovna kronika” v 60-ih poglavjih. V njej na treh mestih omenja ustoličenje koroških vojvod; ta njegova poročila sodijo med najpomembnejše vire o tem obredu. Janez Vetrinjski se je rodil okoli leta 1270 verjetno v Loreni v Franciji, umrl pa je na današnji dan pred 670-imi leti v Vetrinju.
—–
Književnik in prosvetni delavec ENGELBERT GANGL je bil tudi organizator slovenskega in jugoslovanskega učiteljstva. Rodil se je na današnji dan leta 1873 v Metliki. Po maturi na ljubljanskem učiteljišču je na Dunaju študiral pedagogiko, nato pa poučeval v Ljubljani, Idriji in Trstu. Po prvi svetovni vojni je postal višji šolski nadzornik in v tistem obdobju so na Slovenskem odprli več meščanskih šol, veliko jih je dobilo višje razrede, več pozornosti kot dotlej pa so namenili tudi posebnemu šolstvu, da bi manj nadarjeni in prizadeti otroci dobili primerno izobrazbo.
Engelbert Gangl je bil dve desetletji tudi urednik strokovnega lista “Učiteljski tovariš”. Kot pesnik se je zgledoval po Josipu Cimpermanu in Josipu Stritarju, kot dramatik pa je pretirano melodramatično posnemal evropske naturaliste. Pisal je še povesti in kratko prozo. Pomembnejši je bil kot mladinski pisatelj ter urednik mladinskega lista Zvonček. Engelbert Gangl je delal tudi v sokolskih društvih; od leta 1918 je bil v vodstvih slovenske in jugoslovanske Sokolske zveze.
—–
Sloviti olimpionik LEON ŠTUKELJ, sicer pravnik po poklicu, se je rodil na današnji dan leta 1898 v Novem mestu. V športno zgodovino se je zapisal kot prvi slovenski olimpijski zmagovalec. Na treh olimpijskih igrah – leta 1924 v Parizu, štiri leta pozneje v Amsterdamu in leta 1936 v Berlinu – je osvojil tri zlate, srebrno in dve bronasti medalji. Uspešen je bil tudi na svetovnih prvenstvih: leta 1922 je postal svetovni prvak na krogih, drogu in bradlji, leta 1926 pa spet na krogih in drogu.
Sicer pa Leon Štukelj ni bil samo nosilec kolajn z največjih tekmovanj, bil je tudi živa priča velikanskega razmaha športa na splošno in hkrati mož, ki je svoje doživljanje športa in njegovih vrednot prepričljivo posredoval vedno novim rodovom. To je ob svoji 90-letnici storil tudi s knjigo “Mojih sedem svetovnih tekmovanj”.
Nepozaben bo ostal njegov prihod na stadion ob slovesnem odprtju olimpijskih iger v Atlanti v Združenih državah Amerike. Takrat je 97-letni “slovenski športnik stoletja” zbudil občudovanje in spoštovanje vseh gledalcev sveta. Leon Štukelj je prejel Bloudkovo nagrado, zlati častni znak Republike Slovenije in olimpijski red Mednarodnega olimpijskega komiteja.
—–
Operna pevka MANJA MLEJNIK je študij solopetja končala na Državnem konservatoriju v Ljubljani in leta 1941 debitirala v ljubljanski operi. Najprej je uspešno nastopala v operetah, pozneje pa je izoblikovala raznolik in stilno širok operni repertoar, ki je segal od klasike do sodobnosti ter vseboval koloraturne in dramatske vloge. Poleg lepega glasu je imela tudi izrazit smisel za stilno interpretacijo in gledališko igro. Rodila se je na današnji dan pred sto leti v Kranju.
6278 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Kronist in zgodovinar Janez Vetrinjski je iz Švice prišel v cistecijanski samostan v Vetrinju na Koroškem in bil tam leta 1312 izvoljen za opata. Kot koroški velikaš je bil povezan tudi z deželnoknežjo gosposko (nekaj časa je živel na Dunaju kot dvorni kaplan Habsuržanov) ter z oglejskim patriarhom. Položaj in zveze so mu omogočili dober pregled nad takratnimi dogodki, predvsem v zvezi s Koroško. Med njegovimi tremi glavnimi deli je napomembnejša “Svetovna kronika” v 60-ih poglavjih. V njej na treh mestih omenja ustoličenje koroških vojvod; ta njegova poročila sodijo med najpomembnejše vire o tem obredu. Janez Vetrinjski se je rodil okoli leta 1270 verjetno v Loreni v Franciji, umrl pa je na današnji dan pred 670-imi leti v Vetrinju.
—–
Književnik in prosvetni delavec ENGELBERT GANGL je bil tudi organizator slovenskega in jugoslovanskega učiteljstva. Rodil se je na današnji dan leta 1873 v Metliki. Po maturi na ljubljanskem učiteljišču je na Dunaju študiral pedagogiko, nato pa poučeval v Ljubljani, Idriji in Trstu. Po prvi svetovni vojni je postal višji šolski nadzornik in v tistem obdobju so na Slovenskem odprli več meščanskih šol, veliko jih je dobilo višje razrede, več pozornosti kot dotlej pa so namenili tudi posebnemu šolstvu, da bi manj nadarjeni in prizadeti otroci dobili primerno izobrazbo.
Engelbert Gangl je bil dve desetletji tudi urednik strokovnega lista “Učiteljski tovariš”. Kot pesnik se je zgledoval po Josipu Cimpermanu in Josipu Stritarju, kot dramatik pa je pretirano melodramatično posnemal evropske naturaliste. Pisal je še povesti in kratko prozo. Pomembnejši je bil kot mladinski pisatelj ter urednik mladinskega lista Zvonček. Engelbert Gangl je delal tudi v sokolskih društvih; od leta 1918 je bil v vodstvih slovenske in jugoslovanske Sokolske zveze.
—–
Sloviti olimpionik LEON ŠTUKELJ, sicer pravnik po poklicu, se je rodil na današnji dan leta 1898 v Novem mestu. V športno zgodovino se je zapisal kot prvi slovenski olimpijski zmagovalec. Na treh olimpijskih igrah – leta 1924 v Parizu, štiri leta pozneje v Amsterdamu in leta 1936 v Berlinu – je osvojil tri zlate, srebrno in dve bronasti medalji. Uspešen je bil tudi na svetovnih prvenstvih: leta 1922 je postal svetovni prvak na krogih, drogu in bradlji, leta 1926 pa spet na krogih in drogu.
Sicer pa Leon Štukelj ni bil samo nosilec kolajn z največjih tekmovanj, bil je tudi živa priča velikanskega razmaha športa na splošno in hkrati mož, ki je svoje doživljanje športa in njegovih vrednot prepričljivo posredoval vedno novim rodovom. To je ob svoji 90-letnici storil tudi s knjigo “Mojih sedem svetovnih tekmovanj”.
Nepozaben bo ostal njegov prihod na stadion ob slovesnem odprtju olimpijskih iger v Atlanti v Združenih državah Amerike. Takrat je 97-letni “slovenski športnik stoletja” zbudil občudovanje in spoštovanje vseh gledalcev sveta. Leon Štukelj je prejel Bloudkovo nagrado, zlati častni znak Republike Slovenije in olimpijski red Mednarodnega olimpijskega komiteja.
—–
Operna pevka MANJA MLEJNIK je študij solopetja končala na Državnem konservatoriju v Ljubljani in leta 1941 debitirala v ljubljanski operi. Najprej je uspešno nastopala v operetah, pozneje pa je izoblikovala raznolik in stilno širok operni repertoar, ki je segal od klasike do sodobnosti ter vseboval koloraturne in dramatske vloge. Poleg lepega glasu je imela tudi izrazit smisel za stilno interpretacijo in gledališko igro. Rodila se je na današnji dan pred sto leti v Kranju.
Prvi prevajalec korana v latinščino Kazen za politično daljnovidnost Etnomuzikolog in raziskovalec narečij *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Utemeljitelj mednarodnega zasebnega prava pri nas Vrt domovinske flore Skladatelj in general *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kartuzijanski samostan, ki kljubuje času Maribor dobil narodni dom Eden naših najpomembnejših likovnih umetnikov druge polovice 20. stoletja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zavzemanje za dvojezično univerzo v Trstu Tigrovec in vojaški obveščevalec Nudizem na Dravskem otoku *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mojster svobodnih umetnosti iz Kopra v družbi Cesarja Sigismunda Prvi ban Dravske banovine Plečnikov diplomant − partizanski poveljnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O kraljici nedeljskega plesa na Starem trgu v Ljubljani Začetnik slovenske spomeniške topografije 33 let od Brionske deklaracije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš prvi realistični krajinski slikar Duhovnik in skladatelj, ki je postal lastnik vrha Triglava Zgodovinar in njegov »Svet med Muro in Dravo« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Znanstveno o kugi Svetovni rekord v metu diska za ženske Na tujem o dramatičnih razmerah v Sloveniji po razglasitvi samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Danes grofje celjski in nikdar več« Ž: Gledališka predstava na Dvoru pri Žužemberku Prvič z žičnico na Vogel *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Beneški gradbeni vpliv v Ljubljani Vodilni slovenski katoliški filozof svojega časa Kiparjev posluh za značilnosti mediteranskega okolja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden od pionirjev raketne tehnike Posrednica ruske klasične književnosti Arheološka izkopavanja v Potočki zijalki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Goriški nadškof pridigal v slovenskem jeziku Z znanjem proti ponemčenju Maribora Naš prvi poklicni igralec, režiser in umetniški vodja gledališča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Stanko Vraz in »Narodne pesmi ilirske« Vodnik dobi spomenik Prekinitev okupatorjevih oskrbovalnih poti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana dobi mestni vodovod Igralka in režiserka ljubljanske Drame Arhitekt in prva montažna stavba pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Organizator gospodarskega življenja v Savinjski dolini Socialni realist Ludvik Mrzel in njegov »Bog v Trbovljah« Sarajevski atentat – povod za izbruh velike vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tehniški genij iz Slovenskih goric Vojaške misije pri slovenskih partizanih Prvi javni nastop predhodnika današnjega Big Banda RTV Slovenija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor Slovenske slovnice iz leta 1916 Ustvarjalec, ki se je oblikoval ob Cankarju in Župančiču Maribor dobi Pedagoško akademijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O gospodu Trebušniku in njegovi hoji na Triglav Literarna zgodovinarka in zbrana dela Josipa Murna Prvi učbenik za študij mednarodnih odnosov v slovenščini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Častnik in obveščevalec Kipar, ki je ustvaril »Dečka s piščalko« Strokovnjak za delovno pravo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor planinske markacije Diplomat, ki je emigriral v Združene države Amerike Znanstveno o samomoru in samomorilnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov