Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

12.11.2015


Kronist in zgodovinar Janez Vetrinjski je iz Švice prišel v cistecijanski samostan v Vetrinju na Koroškem in bil tam leta 1312 izvoljen za opata. Kot koroški velikaš je bil povezan tudi z deželnoknežjo gosposko (nekaj časa je živel na Dunaju kot dvorni kaplan Habsuržanov) ter z oglejskim patriarhom. Položaj in zveze so mu omogočili dober pregled nad takratnimi dogodki, predvsem v zvezi s Koroško. Med njegovimi tremi glavnimi deli je napomembnejša “Svetovna kronika” v 60-ih poglavjih. V njej na treh mestih omenja ustoličenje koroških vojvod; ta njegova poročila sodijo med najpomembnejše vire o tem obredu. Janez Vetrinjski se je rodil okoli leta 1270 verjetno v Loreni v Franciji, umrl pa je na današnji dan pred 670-imi leti v Vetrinju.
—–
Književnik in prosvetni delavec ENGELBERT GANGL je bil tudi organizator slovenskega in jugoslovanskega učiteljstva. Rodil se je na današnji dan leta 1873 v Metliki. Po maturi na ljubljanskem učiteljišču je na Dunaju študiral pedagogiko, nato pa poučeval v Ljubljani, Idriji in Trstu. Po prvi svetovni vojni je postal višji šolski nadzornik in v tistem obdobju so na Slovenskem odprli več meščanskih šol, veliko jih je dobilo višje razrede, več pozornosti kot dotlej pa so namenili tudi posebnemu šolstvu, da bi manj nadarjeni in prizadeti otroci dobili primerno izobrazbo.
Engelbert Gangl je bil dve desetletji tudi urednik strokovnega lista “Učiteljski tovariš”. Kot pesnik se je zgledoval po Josipu Cimpermanu in Josipu Stritarju, kot dramatik pa je pretirano melodramatično posnemal evropske naturaliste. Pisal je še povesti in kratko prozo. Pomembnejši je bil kot mladinski pisatelj ter urednik mladinskega lista Zvonček. Engelbert Gangl je delal tudi v sokolskih društvih; od leta 1918 je bil v vodstvih slovenske in jugoslovanske Sokolske zveze.
—–
Sloviti olimpionik LEON ŠTUKELJ, sicer pravnik po poklicu, se je rodil na današnji dan leta 1898 v Novem mestu. V športno zgodovino se je zapisal kot prvi slovenski olimpijski zmagovalec. Na treh olimpijskih igrah – leta 1924 v Parizu, štiri leta pozneje v Amsterdamu in leta 1936 v Berlinu – je osvojil tri zlate, srebrno in dve bronasti medalji. Uspešen je bil tudi na svetovnih prvenstvih: leta 1922 je postal svetovni prvak na krogih, drogu in bradlji, leta 1926 pa spet na krogih in drogu.
Sicer pa Leon Štukelj ni bil samo nosilec kolajn z največjih tekmovanj, bil je tudi živa priča velikanskega razmaha športa na splošno in hkrati mož, ki je svoje doživljanje športa in njegovih vrednot prepričljivo posredoval vedno novim rodovom. To je ob svoji 90-letnici storil tudi s knjigo “Mojih sedem svetovnih tekmovanj”.
Nepozaben bo ostal njegov prihod na stadion ob slovesnem odprtju olimpijskih iger v Atlanti v Združenih državah Amerike. Takrat je 97-letni “slovenski športnik stoletja” zbudil občudovanje in spoštovanje vseh gledalcev sveta. Leon Štukelj je prejel Bloudkovo nagrado, zlati častni znak Republike Slovenije in olimpijski red Mednarodnega olimpijskega komiteja.
—–
Operna pevka MANJA MLEJNIK je študij solopetja končala na Državnem konservatoriju v Ljubljani in leta 1941 debitirala v ljubljanski operi. Najprej je uspešno nastopala v operetah, pozneje pa je izoblikovala raznolik in stilno širok operni repertoar, ki je segal od klasike do sodobnosti ter vseboval koloraturne in dramatske vloge. Poleg lepega glasu je imela tudi izrazit smisel za stilno interpretacijo in gledališko igro. Rodila se je na današnji dan pred sto leti v Kranju.


Na današnji dan

6279 epizod

Na današnji dan

6279 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

12.11.2015


Kronist in zgodovinar Janez Vetrinjski je iz Švice prišel v cistecijanski samostan v Vetrinju na Koroškem in bil tam leta 1312 izvoljen za opata. Kot koroški velikaš je bil povezan tudi z deželnoknežjo gosposko (nekaj časa je živel na Dunaju kot dvorni kaplan Habsuržanov) ter z oglejskim patriarhom. Položaj in zveze so mu omogočili dober pregled nad takratnimi dogodki, predvsem v zvezi s Koroško. Med njegovimi tremi glavnimi deli je napomembnejša “Svetovna kronika” v 60-ih poglavjih. V njej na treh mestih omenja ustoličenje koroških vojvod; ta njegova poročila sodijo med najpomembnejše vire o tem obredu. Janez Vetrinjski se je rodil okoli leta 1270 verjetno v Loreni v Franciji, umrl pa je na današnji dan pred 670-imi leti v Vetrinju.
—–
Književnik in prosvetni delavec ENGELBERT GANGL je bil tudi organizator slovenskega in jugoslovanskega učiteljstva. Rodil se je na današnji dan leta 1873 v Metliki. Po maturi na ljubljanskem učiteljišču je na Dunaju študiral pedagogiko, nato pa poučeval v Ljubljani, Idriji in Trstu. Po prvi svetovni vojni je postal višji šolski nadzornik in v tistem obdobju so na Slovenskem odprli več meščanskih šol, veliko jih je dobilo višje razrede, več pozornosti kot dotlej pa so namenili tudi posebnemu šolstvu, da bi manj nadarjeni in prizadeti otroci dobili primerno izobrazbo.
Engelbert Gangl je bil dve desetletji tudi urednik strokovnega lista “Učiteljski tovariš”. Kot pesnik se je zgledoval po Josipu Cimpermanu in Josipu Stritarju, kot dramatik pa je pretirano melodramatično posnemal evropske naturaliste. Pisal je še povesti in kratko prozo. Pomembnejši je bil kot mladinski pisatelj ter urednik mladinskega lista Zvonček. Engelbert Gangl je delal tudi v sokolskih društvih; od leta 1918 je bil v vodstvih slovenske in jugoslovanske Sokolske zveze.
—–
Sloviti olimpionik LEON ŠTUKELJ, sicer pravnik po poklicu, se je rodil na današnji dan leta 1898 v Novem mestu. V športno zgodovino se je zapisal kot prvi slovenski olimpijski zmagovalec. Na treh olimpijskih igrah – leta 1924 v Parizu, štiri leta pozneje v Amsterdamu in leta 1936 v Berlinu – je osvojil tri zlate, srebrno in dve bronasti medalji. Uspešen je bil tudi na svetovnih prvenstvih: leta 1922 je postal svetovni prvak na krogih, drogu in bradlji, leta 1926 pa spet na krogih in drogu.
Sicer pa Leon Štukelj ni bil samo nosilec kolajn z največjih tekmovanj, bil je tudi živa priča velikanskega razmaha športa na splošno in hkrati mož, ki je svoje doživljanje športa in njegovih vrednot prepričljivo posredoval vedno novim rodovom. To je ob svoji 90-letnici storil tudi s knjigo “Mojih sedem svetovnih tekmovanj”.
Nepozaben bo ostal njegov prihod na stadion ob slovesnem odprtju olimpijskih iger v Atlanti v Združenih državah Amerike. Takrat je 97-letni “slovenski športnik stoletja” zbudil občudovanje in spoštovanje vseh gledalcev sveta. Leon Štukelj je prejel Bloudkovo nagrado, zlati častni znak Republike Slovenije in olimpijski red Mednarodnega olimpijskega komiteja.
—–
Operna pevka MANJA MLEJNIK je študij solopetja končala na Državnem konservatoriju v Ljubljani in leta 1941 debitirala v ljubljanski operi. Najprej je uspešno nastopala v operetah, pozneje pa je izoblikovala raznolik in stilno širok operni repertoar, ki je segal od klasike do sodobnosti ter vseboval koloraturne in dramatske vloge. Poleg lepega glasu je imela tudi izrazit smisel za stilno interpretacijo in gledališko igro. Rodila se je na današnji dan pred sto leti v Kranju.


12.07.2022

Na današnji dan 12.7.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


11.07.2022

Na današnji dan, 11. julij

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


10.07.2022

Na današnji dan, 10. julij

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


09.07.2022

Na današnji dan, 9. julij

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


08.07.2022

Na današnji dan 8. julij

Mojster svobodnih umetnosti iz Kopra v družbi cesarja Sigismunda … Prvi ban Dravske banovine … Plečnikov diplomant - partizanski poveljnik … Dramatik in potujoči režiser …


07.07.2022

Na današnji dan 7. julij

Od lepotnega tekmovanja do filmskega zvezdništva … Začetnik slovenske spomeniške topografije … Slovenski fantje – prisilni mobiliziranci v nemško armado … Brionska deklaracija …


06.07.2022

Na današnji dan 6. julij

Duhovnik in skladatelj, ki je postal lastnik vrha Triglava … Prvi slovenski župan Celja … Sekretar jugoslovanske delegacije na pariški mirovni konferenci … Dvojezični topografski napisi na avstrijskem Koroškem pred pol stoletja…


04.07.2022

Na današnji dan 4. julij

»Danes grofje Celjski in nikdar več« … Pesnik s Krasa … Spomenik Pohorskemu bataljonu … Označeno geometrično središče Slovenije …


03.07.2022

Na današnji dan 3. julij

Vodilni slovenski katoliški filozof svojega časa ... Prekmurski industrialec – žrtev povojnega nasilja ... Kiparjev posluh za značilnosti mediteranskega okolja ... Dan slovenskih rudarjev ...


02.07.2022

Na današnji dan 2. julij

Z znanjem v pospeševanje kmetijstva ... Pionir raketne tehnike ... Glas »zlate dobe slovenske popevke« ... Sprememba stališč do slovenske osamosvojitve ...


01.07.2022

Na današnji dan 1. julij

Z znanjem proti ponemčevanju … Naš prvi poklicni igralec, režiser in umetniški vodja gledališča … Cesarski obisk ob odprtju mariborskega vodovodnega omrežja … Zakon o zavarovanju delavcev …


30.06.2022

30. junij

Kdo je bil krajinar z Breznice na Gorenjskem ? Stanko Vraz in »Narodne pesmi ilirske« ... Ko je Valentin Vodnik dobil spomenik ... Pobudnica ustanovitve materinskega doma v Ljubljani ...


29.06.2022

29. junij

Ljubljana dobi mestni vodovod … Na češkem in slovenskem odru … Stopnjevanje nacističnega nasilja pred 80. leti … Sedem desetletij kovaškega muzeja v Kropi …


28.06.2022

Na današnji dan, 28. junij

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


27.06.2022

Na današnji dan

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


26.06.2022

Na današnji dan 26. junij

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


25.06.2022

Na današnji dan 25. junij

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


24.06.2022

Na današnji dan 24. junij

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


23.06.2022

Na današnji dan 23.6.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


22.06.2022

Na današnji dan 22. junij

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


Stran 44 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov