Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

12.11.2015


Kronist in zgodovinar Janez Vetrinjski je iz Švice prišel v cistecijanski samostan v Vetrinju na Koroškem in bil tam leta 1312 izvoljen za opata. Kot koroški velikaš je bil povezan tudi z deželnoknežjo gosposko (nekaj časa je živel na Dunaju kot dvorni kaplan Habsuržanov) ter z oglejskim patriarhom. Položaj in zveze so mu omogočili dober pregled nad takratnimi dogodki, predvsem v zvezi s Koroško. Med njegovimi tremi glavnimi deli je napomembnejša “Svetovna kronika” v 60-ih poglavjih. V njej na treh mestih omenja ustoličenje koroških vojvod; ta njegova poročila sodijo med najpomembnejše vire o tem obredu. Janez Vetrinjski se je rodil okoli leta 1270 verjetno v Loreni v Franciji, umrl pa je na današnji dan pred 670-imi leti v Vetrinju.
—–
Književnik in prosvetni delavec ENGELBERT GANGL je bil tudi organizator slovenskega in jugoslovanskega učiteljstva. Rodil se je na današnji dan leta 1873 v Metliki. Po maturi na ljubljanskem učiteljišču je na Dunaju študiral pedagogiko, nato pa poučeval v Ljubljani, Idriji in Trstu. Po prvi svetovni vojni je postal višji šolski nadzornik in v tistem obdobju so na Slovenskem odprli več meščanskih šol, veliko jih je dobilo višje razrede, več pozornosti kot dotlej pa so namenili tudi posebnemu šolstvu, da bi manj nadarjeni in prizadeti otroci dobili primerno izobrazbo.
Engelbert Gangl je bil dve desetletji tudi urednik strokovnega lista “Učiteljski tovariš”. Kot pesnik se je zgledoval po Josipu Cimpermanu in Josipu Stritarju, kot dramatik pa je pretirano melodramatično posnemal evropske naturaliste. Pisal je še povesti in kratko prozo. Pomembnejši je bil kot mladinski pisatelj ter urednik mladinskega lista Zvonček. Engelbert Gangl je delal tudi v sokolskih društvih; od leta 1918 je bil v vodstvih slovenske in jugoslovanske Sokolske zveze.
—–
Sloviti olimpionik LEON ŠTUKELJ, sicer pravnik po poklicu, se je rodil na današnji dan leta 1898 v Novem mestu. V športno zgodovino se je zapisal kot prvi slovenski olimpijski zmagovalec. Na treh olimpijskih igrah – leta 1924 v Parizu, štiri leta pozneje v Amsterdamu in leta 1936 v Berlinu – je osvojil tri zlate, srebrno in dve bronasti medalji. Uspešen je bil tudi na svetovnih prvenstvih: leta 1922 je postal svetovni prvak na krogih, drogu in bradlji, leta 1926 pa spet na krogih in drogu.
Sicer pa Leon Štukelj ni bil samo nosilec kolajn z največjih tekmovanj, bil je tudi živa priča velikanskega razmaha športa na splošno in hkrati mož, ki je svoje doživljanje športa in njegovih vrednot prepričljivo posredoval vedno novim rodovom. To je ob svoji 90-letnici storil tudi s knjigo “Mojih sedem svetovnih tekmovanj”.
Nepozaben bo ostal njegov prihod na stadion ob slovesnem odprtju olimpijskih iger v Atlanti v Združenih državah Amerike. Takrat je 97-letni “slovenski športnik stoletja” zbudil občudovanje in spoštovanje vseh gledalcev sveta. Leon Štukelj je prejel Bloudkovo nagrado, zlati častni znak Republike Slovenije in olimpijski red Mednarodnega olimpijskega komiteja.
—–
Operna pevka MANJA MLEJNIK je študij solopetja končala na Državnem konservatoriju v Ljubljani in leta 1941 debitirala v ljubljanski operi. Najprej je uspešno nastopala v operetah, pozneje pa je izoblikovala raznolik in stilno širok operni repertoar, ki je segal od klasike do sodobnosti ter vseboval koloraturne in dramatske vloge. Poleg lepega glasu je imela tudi izrazit smisel za stilno interpretacijo in gledališko igro. Rodila se je na današnji dan pred sto leti v Kranju.


Na današnji dan

6279 epizod

Na današnji dan

6279 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

12.11.2015


Kronist in zgodovinar Janez Vetrinjski je iz Švice prišel v cistecijanski samostan v Vetrinju na Koroškem in bil tam leta 1312 izvoljen za opata. Kot koroški velikaš je bil povezan tudi z deželnoknežjo gosposko (nekaj časa je živel na Dunaju kot dvorni kaplan Habsuržanov) ter z oglejskim patriarhom. Položaj in zveze so mu omogočili dober pregled nad takratnimi dogodki, predvsem v zvezi s Koroško. Med njegovimi tremi glavnimi deli je napomembnejša “Svetovna kronika” v 60-ih poglavjih. V njej na treh mestih omenja ustoličenje koroških vojvod; ta njegova poročila sodijo med najpomembnejše vire o tem obredu. Janez Vetrinjski se je rodil okoli leta 1270 verjetno v Loreni v Franciji, umrl pa je na današnji dan pred 670-imi leti v Vetrinju.
—–
Književnik in prosvetni delavec ENGELBERT GANGL je bil tudi organizator slovenskega in jugoslovanskega učiteljstva. Rodil se je na današnji dan leta 1873 v Metliki. Po maturi na ljubljanskem učiteljišču je na Dunaju študiral pedagogiko, nato pa poučeval v Ljubljani, Idriji in Trstu. Po prvi svetovni vojni je postal višji šolski nadzornik in v tistem obdobju so na Slovenskem odprli več meščanskih šol, veliko jih je dobilo višje razrede, več pozornosti kot dotlej pa so namenili tudi posebnemu šolstvu, da bi manj nadarjeni in prizadeti otroci dobili primerno izobrazbo.
Engelbert Gangl je bil dve desetletji tudi urednik strokovnega lista “Učiteljski tovariš”. Kot pesnik se je zgledoval po Josipu Cimpermanu in Josipu Stritarju, kot dramatik pa je pretirano melodramatično posnemal evropske naturaliste. Pisal je še povesti in kratko prozo. Pomembnejši je bil kot mladinski pisatelj ter urednik mladinskega lista Zvonček. Engelbert Gangl je delal tudi v sokolskih društvih; od leta 1918 je bil v vodstvih slovenske in jugoslovanske Sokolske zveze.
—–
Sloviti olimpionik LEON ŠTUKELJ, sicer pravnik po poklicu, se je rodil na današnji dan leta 1898 v Novem mestu. V športno zgodovino se je zapisal kot prvi slovenski olimpijski zmagovalec. Na treh olimpijskih igrah – leta 1924 v Parizu, štiri leta pozneje v Amsterdamu in leta 1936 v Berlinu – je osvojil tri zlate, srebrno in dve bronasti medalji. Uspešen je bil tudi na svetovnih prvenstvih: leta 1922 je postal svetovni prvak na krogih, drogu in bradlji, leta 1926 pa spet na krogih in drogu.
Sicer pa Leon Štukelj ni bil samo nosilec kolajn z največjih tekmovanj, bil je tudi živa priča velikanskega razmaha športa na splošno in hkrati mož, ki je svoje doživljanje športa in njegovih vrednot prepričljivo posredoval vedno novim rodovom. To je ob svoji 90-letnici storil tudi s knjigo “Mojih sedem svetovnih tekmovanj”.
Nepozaben bo ostal njegov prihod na stadion ob slovesnem odprtju olimpijskih iger v Atlanti v Združenih državah Amerike. Takrat je 97-letni “slovenski športnik stoletja” zbudil občudovanje in spoštovanje vseh gledalcev sveta. Leon Štukelj je prejel Bloudkovo nagrado, zlati častni znak Republike Slovenije in olimpijski red Mednarodnega olimpijskega komiteja.
—–
Operna pevka MANJA MLEJNIK je študij solopetja končala na Državnem konservatoriju v Ljubljani in leta 1941 debitirala v ljubljanski operi. Najprej je uspešno nastopala v operetah, pozneje pa je izoblikovala raznolik in stilno širok operni repertoar, ki je segal od klasike do sodobnosti ter vseboval koloraturne in dramatske vloge. Poleg lepega glasu je imela tudi izrazit smisel za stilno interpretacijo in gledališko igro. Rodila se je na današnji dan pred sto leti v Kranju.


11.09.2022

11. september - baročni slikarski mojster iz Slovenj Gradca

»Štajerski pritepenec« - deželni glavar Kranjske Eden od vrhuncev povojnega gledališkega pisanja pri nas Partizanski pevski zbor na turneji po zavezniških bazah


10.09.2022

10. september - mirovna pogodba iz Saint Germaina

Začetki medicine dela pri nas Kmet in politik Režiser s posluhom za življenjsko prepričljiv dialog


09.09.2022

9. september - od žebljarja do slikarja

Pisateljica o ženskem vprašanju Sodelavcev ob krfski deklaraciji Slikarka in ustvarjalka lutk


08.09.2022

8. september - krvavo ugašanje Ilirskih provinc

Zgodovinar v razmejitveni komisiji Skrivni sestanek na Nanosu Od kod je prišlo sidro, ki je zdaj v ljubljanskem parku Zvezda?


07.09.2022

7. september - prvi koraki turizma v Škocjanskih jamah

Zakon o zemljiški odvezi “Slovenske pesmi kranjskiga naroda” Pomembno igralsko ime na Tržaškem Leta 1848 so v dunajskem parlamentu sprejeli zakon o zemljiški odvezi v avstrijski monarhiji in s tem tudi v naših krajih odpravili tlačanstvo. To je bil pomemben dosežek tako imenovane marčne revolucije tistega leta. Odpravil je podložništvo oziroma tlačanstvo v osebnem in stvarnem pomenu besede. Prvo pomeni odpravo sodnih in upravnih pravic zemljiških gosposk, drugo pa odpravo vrhovnega lastništva in vseh iz njega izvirajočih pravic ter oprostitev podložnih zemljišč vseh bremen. V Lomeh pri Črnem Vrhu se je leta 1790 rodil Matej Tominc, začetnik turizma v Škocjanskih jamah. Po liceju v Ljubljani je na Dunaju študiral pravo in potem delal kot sodnik in okrajni glavar, tudi v Brkinih in Sežani, nato pa je bil odvetnik pri mestnem in deželnem sodišču v Gorici. Leta 1823 je takoj po najdbi obsežne kapniške jame poskrbel za ureditev stopnišča in poti v jamo. Tam so naleteli tudi na bogate prazgodovinske ostanke. V kapniški, zdaj Tominčevi jami so pred prvo svetovno vojno prirejali tudi veselice z godbo s plesom. Leta 1813 se je v Žežavi v vzhodni Galiciji rodil narodopisec in pesnik poljskega rodu Emil Korytko. Študiral je na filozofski fakulteti v Lvovu, vendar so ga avstrijske oblasti zaradi revolucionarnih idej aretirale, obtožile protidržavne dejavnosti in ga obsodile na internacijo v Ljubljani. Tam se je seznanil s Prešernom, Čopom, Kastelcem in drugimi slovenskimi izobraženci ter zasnoval načrtno zbiranje gradiva in podatkov za raziskovanje ljudske kulture na Kranjskem. Z njihovo pomočjo je zbiral slovenske ljudske pesmi, pisal o njih in pripravil zbirko “Slovenske pesmi kranjskiga naroda” v petih snopičih, ki so jih natisnili v tiskarni Jožefa Blaznika. Emil Korytko je pripravil tudi načrt za knjigo o slovenskem narodopisju, vendar je ostala v rokopisu. Igralec in režiser Marij Sila je že pri šestnajstih nastopal v igralski družini Jaka Štoke, pozneje pa v Čitalnici in Dramatičnem društvu. Z gledališčem se je začel resno ukvarjati v Narodnem domu v Trstu, v katerem se je zaposlil kot pogodbeni igralec. Po požigu tega doma leta 1920 je - dokler niso fašisti kulturnega delovanja med Slovenci popolnoma zatrli - igral v Šentjakobski čitalnici. Pred začetkom fašističnega pritiska je sodeloval tudi pri Mladinskem prosvetnem društvu in pri Ljudskem odru v Trstu; z njima je gostoval po večjih primorskih krajih. Igral je v veseloigrah, dramah, celo v operah. Po letu 1945 je tudi pomagal obuditi tržaško gledališče; v njem je do leta 1947 odigral nekaj manjših vlog. Ker pa se je zgledoval po Antonu Verovšku, je po njegovem odhodu iz Trsta prevzel veliko njegovih glavnih komičnih vlog, v katerih je razvijal predvsem karakterno komiko: nastopal je v francoskih veseloigrah ter v ljudskih igrah. Marij Sila je sodeloval tudi pri tržaškem radiu - ta odlomek je iz burke »Šaljivi pripor«, posnet je bil pred več kot osemdesetimi leti. *Posnetek Marij Sila, najpopularnejši igralec Primorske in Trsta svojega časa, se je rodil leta 1889 v Trstu. Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.


06.09.2022

6. september - laboratorij za medicinsko elektroniko in biokibernetiko

Potrjena ustanovitev ljubljanske škofije Drugi slovenski tabor v Žalcu Bazoviške žrtve


05.09.2022

5. september - »Bitka pri mrzli reki«

Učitelj glasbe v Ajdovščini in Gorici Pesnik v Ameriki Hidroelektrarna Mariborski otok


04.09.2022

4. september - škofijski sedež iz Št. Andraža v Maribor

Poetični realist z Brda pri Lukovici Prvi poveljnik vojne mornarice Države Slovencev, Hrvatov in Srbov Spominska plošča na rojstni hiši generala Rudolfa Maistra


03.09.2022

3. september - dr. Friderik Pregl, nobelovec iz Ljubljane

Časopis Amerikanski Slovenec Od fotografa do gledališkega igralca Študijski dnevi v Dragi


02.09.2022

2. september - dr. Ludvik Gyergyek, strokovnjak za kibernetiko

Prostovoljec na balkanskih bojiščih Tajnik Društva za krščansko umetnost Razstava umetnikov »Četrte generacije«


01.09.2022

1. september - dobili smo Radio Ljubljana

Začetki homeopatije na Slovenskem Arhitektov pečat v Trbovljah Najhujša letalska nesreča pri nas


31.08.2022

31. avgust - Jože Petek, zapuščina vojnega fotoreporterja

Katoliški duhovnik pomaga partizanom Prva orglarka v cerkvi svetega Petra v Rimu Jasli za dojenčke – povojna novost


30.08.2022

30. avgust - dr. Ivan Žolger, minister v dunajski vladi

Borec za pravice manjšin Cerkveni skladatelj in zapornik Umetnostni zgodovinar in novomeške znamenitosti


29.08.2022

29. avgust - Bogojinska resolucija iz leta 1926

Pravni strokovnjak v novi državi Mladinski pripovednik in svet živali Junak slovaške vstaje leta 1944


28.08.2022

28. avgust - igralski mojster likov z družbenega obrobja

Kulturni posrednik med Slovenci in Madžari Skladatelj in vzgojitelj mladih pevk in pevcev Črnomelj in Metlika v Dravski banovini


27.08.2022

27. avgust - prva Slovenka z doktoratom iz naravoslovja

Basist ljubljanske opere O državni pripadnosti Celovške kotline bo odločil plebiscit Škofja Loka dobi muzej


26.08.2022

26. avgust - baronski naslov za slovenskega častnika

Televizija na Triglavu Izumitelj fotografije na steklo Skladatelj in zaslužni profesor


25.08.2022

25. avgust - partizanski boj na Koroškem leta 1942

Mojzes, ki hoče s Slovenci onstran Mure Od bančnika do igralca Načrtovalec slovenskega elektroenergetskega omrežja


24.08.2022

24. avgust - roman "Črni dnevi" in film "Ples v dežju"

Slovenščina in Sveto pismo Planinec, literat in muzealec Organizator tržaške konstruktivistične skupine


23.08.2022

23. avgust - prvo radijsko oglašanje z vrha Triglava

Karikirani portreti po primorskih cerkvah, Manifestacija vere in politične moči, Baronski naslov za svetovljanko iz botaničnega vrta


Stran 41 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov