Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Karikirani portreti po primorskih cerkvah,
Manifestacija vere in politične moči,
Baronski naslov za svetovljanko iz botaničnega vrta
Na današnji dan leta 1900 se je v Zagoríci v Dôbrépolju rodil slikar, grafik in kipar Tone Kralj. Šolal se je v Ljubljani, Pragi, na Dunaju, v Parizu, Benetkah in Rimu. Ustvarjati je začel pod vplivom brata Franceta, tudi likovnika, vendar je bil preprostejši in stvarnejši. Pomemben je predvsem kot eden izmed pionirjev slovenskega ekspresionizma in nove stvarnosti. Prizadeval si je ustvariti ravnovesje med izraznostjo in dekorativnostjo. Zanj so značilni včasih naivna ali pravljična pripovednost, liričnost in religiozna motivika, povezana z ljudsko umetnostjo, predvsem pa izrazit smisel za plastičnost in monumentalnost. Po zgledu renesančnih mojstrov je težil k povezovanju umetnostnih strok in nalog, od arhitekture, monumentalne spomeniške plastike in slikarstva do umetne obrti in oblikovanja. Razvil je svoj slog realizma, njegove figure so robustne, slikal je družinske portrete, prizore iz kmečkega in delavskega življenja in svetopisemske prizore. Tone Kralj je v številnih svojih delih izražal protifašizem, tako je med obema vojnama na eni svojih fresk v cerkvi svetega Mihaela v vasi Lokve na krasu Judo Iškarijota upodobil oblečenega v barve italijanske zastave. Po primorskih cerkvah je ustvaril celo serijo karikiranih, zlahka prepoznavnih portretov Mussolinija, Hitlerja, Gabrieleja d'Annunzia in drugih »ikon« fašizma. Slikal je motive iz slovenske ali jugoslovanske tradicije, uporabljal slovenske narodne barve, v katere je oblekel, denimo, Marijo, zelo pogost motiv sta slovanska svetnika Ciril in Metod, motiv trpljenja Kristusa in kristjanov pa je značilno povezal s trpljenjem Slovencev pod fašizmom. Tone Kralj je pred 50. leti (1972) prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo.
Od 23. do 28. avgusta leta 1913 je bil v Ljubljani 4. katoliški shod, ki je v manifestativnem smislu prekašal vse dotedanje. V slavnostnem sprevodu je sodelovalo približno 20.000 ljudi, dvanajst godb in 141 praporov. Prišlo je tudi enajst jugoslovanskih škofov. V vsebinskem pogledu, razen velikega pomena, ki so ga namenili izseljenskemu vprašanju, shod ni prinesel bistvenih novosti, za katoliško stran pa je pomenil prikaz njene popolne prevlade v politiki.
Hortikulturnica slovenskega rodu Jelena de Belder Kovačič se je rodila leta 1925 pri Belem Manastiru na Hrvaškem, kjer je kot agronom in direktor vinogradniškega posestva Belje služboval njen oče. Diplomirala je na zagrebški agronomski fakulteti in se po poroki leta 1954 preselila v Belgijo. Tam je skupaj z možem prenovila arboretum, ki je zaslovel kot ena prostorsko najlepše urejenih zbirk drevja in študijsko središče, tudi za slovenske študente. Kot žlahtniteljica je vzgojila več kot sto sort okrasnih rastlin, grmov in zeli. Napisala je pet knjig, zadnja, “Okus po cvetju”, je prevedena tudi v slovenščino. Prizadevala si je, da bi se tudi v Sloveniji vrtno oblikovanje premaknilo na višjo gospodarsko in kulturno raven. Ko so leta 1994 prenavljali ljubljanski park Tivoli je za zasaditev darovala 100 rododendronov. Jelena de Belder Kovačič je prejela najvišje priznanje angleškega Kraljevega hortikulturnega združenja, belgijski kralj pa ji je za strokovna prizadevanja podelil baronski naslov.
Prvo radijsko oglašanje z najvišje točke Slovenije – z vrha Triglava – je bilo poseben tehnični podvig. Priprava in izvedba radijskega dogodka 23. avgusta 1964 je zahtevala dobro načrtovanje, sposobno in uigrano tehnično ekipo ter vsaj malo sreče z vremenom. Z vrha Triglava se je pred 58. leti neposredno v program Radia Ljubljana oglasil reporter Franci Pavšer, napovedovalec v studiu je bil Peter Ovsec.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Karikirani portreti po primorskih cerkvah,
Manifestacija vere in politične moči,
Baronski naslov za svetovljanko iz botaničnega vrta
Na današnji dan leta 1900 se je v Zagoríci v Dôbrépolju rodil slikar, grafik in kipar Tone Kralj. Šolal se je v Ljubljani, Pragi, na Dunaju, v Parizu, Benetkah in Rimu. Ustvarjati je začel pod vplivom brata Franceta, tudi likovnika, vendar je bil preprostejši in stvarnejši. Pomemben je predvsem kot eden izmed pionirjev slovenskega ekspresionizma in nove stvarnosti. Prizadeval si je ustvariti ravnovesje med izraznostjo in dekorativnostjo. Zanj so značilni včasih naivna ali pravljična pripovednost, liričnost in religiozna motivika, povezana z ljudsko umetnostjo, predvsem pa izrazit smisel za plastičnost in monumentalnost. Po zgledu renesančnih mojstrov je težil k povezovanju umetnostnih strok in nalog, od arhitekture, monumentalne spomeniške plastike in slikarstva do umetne obrti in oblikovanja. Razvil je svoj slog realizma, njegove figure so robustne, slikal je družinske portrete, prizore iz kmečkega in delavskega življenja in svetopisemske prizore. Tone Kralj je v številnih svojih delih izražal protifašizem, tako je med obema vojnama na eni svojih fresk v cerkvi svetega Mihaela v vasi Lokve na krasu Judo Iškarijota upodobil oblečenega v barve italijanske zastave. Po primorskih cerkvah je ustvaril celo serijo karikiranih, zlahka prepoznavnih portretov Mussolinija, Hitlerja, Gabrieleja d'Annunzia in drugih »ikon« fašizma. Slikal je motive iz slovenske ali jugoslovanske tradicije, uporabljal slovenske narodne barve, v katere je oblekel, denimo, Marijo, zelo pogost motiv sta slovanska svetnika Ciril in Metod, motiv trpljenja Kristusa in kristjanov pa je značilno povezal s trpljenjem Slovencev pod fašizmom. Tone Kralj je pred 50. leti (1972) prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo.
Od 23. do 28. avgusta leta 1913 je bil v Ljubljani 4. katoliški shod, ki je v manifestativnem smislu prekašal vse dotedanje. V slavnostnem sprevodu je sodelovalo približno 20.000 ljudi, dvanajst godb in 141 praporov. Prišlo je tudi enajst jugoslovanskih škofov. V vsebinskem pogledu, razen velikega pomena, ki so ga namenili izseljenskemu vprašanju, shod ni prinesel bistvenih novosti, za katoliško stran pa je pomenil prikaz njene popolne prevlade v politiki.
Hortikulturnica slovenskega rodu Jelena de Belder Kovačič se je rodila leta 1925 pri Belem Manastiru na Hrvaškem, kjer je kot agronom in direktor vinogradniškega posestva Belje služboval njen oče. Diplomirala je na zagrebški agronomski fakulteti in se po poroki leta 1954 preselila v Belgijo. Tam je skupaj z možem prenovila arboretum, ki je zaslovel kot ena prostorsko najlepše urejenih zbirk drevja in študijsko središče, tudi za slovenske študente. Kot žlahtniteljica je vzgojila več kot sto sort okrasnih rastlin, grmov in zeli. Napisala je pet knjig, zadnja, “Okus po cvetju”, je prevedena tudi v slovenščino. Prizadevala si je, da bi se tudi v Sloveniji vrtno oblikovanje premaknilo na višjo gospodarsko in kulturno raven. Ko so leta 1994 prenavljali ljubljanski park Tivoli je za zasaditev darovala 100 rododendronov. Jelena de Belder Kovačič je prejela najvišje priznanje angleškega Kraljevega hortikulturnega združenja, belgijski kralj pa ji je za strokovna prizadevanja podelil baronski naslov.
Prvo radijsko oglašanje z najvišje točke Slovenije – z vrha Triglava – je bilo poseben tehnični podvig. Priprava in izvedba radijskega dogodka 23. avgusta 1964 je zahtevala dobro načrtovanje, sposobno in uigrano tehnično ekipo ter vsaj malo sreče z vremenom. Z vrha Triglava se je pred 58. leti neposredno v program Radia Ljubljana oglasil reporter Franci Pavšer, napovedovalec v studiu je bil Peter Ovsec.
Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu
Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas
Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem
Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino
Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije
Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina
Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora
Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra
Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro
"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije
Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji
Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar
Knjižna dela nabožnega pisca Pravnik in zavzet planinski organizator Najstnik, ki je uporništvu proti nacizmu plačal z življenjem
Igralec s poudarjeno toplo človeško noto Tretji žalostni transport iz Celja Tolarski bankovci iz Velike Britanije, kovanci s Slovaške
Slovenski liberalni prvak Za napredek kmetijskega šolstva Prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov
Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače
Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji
Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti
Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov
Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki
Neveljaven email naslov