Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Karikirani portreti po primorskih cerkvah,
Manifestacija vere in politične moči,
Baronski naslov za svetovljanko iz botaničnega vrta
Na današnji dan leta 1900 se je v Zagoríci v Dôbrépolju rodil slikar, grafik in kipar Tone Kralj. Šolal se je v Ljubljani, Pragi, na Dunaju, v Parizu, Benetkah in Rimu. Ustvarjati je začel pod vplivom brata Franceta, tudi likovnika, vendar je bil preprostejši in stvarnejši. Pomemben je predvsem kot eden izmed pionirjev slovenskega ekspresionizma in nove stvarnosti. Prizadeval si je ustvariti ravnovesje med izraznostjo in dekorativnostjo. Zanj so značilni včasih naivna ali pravljična pripovednost, liričnost in religiozna motivika, povezana z ljudsko umetnostjo, predvsem pa izrazit smisel za plastičnost in monumentalnost. Po zgledu renesančnih mojstrov je težil k povezovanju umetnostnih strok in nalog, od arhitekture, monumentalne spomeniške plastike in slikarstva do umetne obrti in oblikovanja. Razvil je svoj slog realizma, njegove figure so robustne, slikal je družinske portrete, prizore iz kmečkega in delavskega življenja in svetopisemske prizore. Tone Kralj je v številnih svojih delih izražal protifašizem, tako je med obema vojnama na eni svojih fresk v cerkvi svetega Mihaela v vasi Lokve na krasu Judo Iškarijota upodobil oblečenega v barve italijanske zastave. Po primorskih cerkvah je ustvaril celo serijo karikiranih, zlahka prepoznavnih portretov Mussolinija, Hitlerja, Gabrieleja d'Annunzia in drugih »ikon« fašizma. Slikal je motive iz slovenske ali jugoslovanske tradicije, uporabljal slovenske narodne barve, v katere je oblekel, denimo, Marijo, zelo pogost motiv sta slovanska svetnika Ciril in Metod, motiv trpljenja Kristusa in kristjanov pa je značilno povezal s trpljenjem Slovencev pod fašizmom. Tone Kralj je pred 50. leti (1972) prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo.
Od 23. do 28. avgusta leta 1913 je bil v Ljubljani 4. katoliški shod, ki je v manifestativnem smislu prekašal vse dotedanje. V slavnostnem sprevodu je sodelovalo približno 20.000 ljudi, dvanajst godb in 141 praporov. Prišlo je tudi enajst jugoslovanskih škofov. V vsebinskem pogledu, razen velikega pomena, ki so ga namenili izseljenskemu vprašanju, shod ni prinesel bistvenih novosti, za katoliško stran pa je pomenil prikaz njene popolne prevlade v politiki.
Hortikulturnica slovenskega rodu Jelena de Belder Kovačič se je rodila leta 1925 pri Belem Manastiru na Hrvaškem, kjer je kot agronom in direktor vinogradniškega posestva Belje služboval njen oče. Diplomirala je na zagrebški agronomski fakulteti in se po poroki leta 1954 preselila v Belgijo. Tam je skupaj z možem prenovila arboretum, ki je zaslovel kot ena prostorsko najlepše urejenih zbirk drevja in študijsko središče, tudi za slovenske študente. Kot žlahtniteljica je vzgojila več kot sto sort okrasnih rastlin, grmov in zeli. Napisala je pet knjig, zadnja, “Okus po cvetju”, je prevedena tudi v slovenščino. Prizadevala si je, da bi se tudi v Sloveniji vrtno oblikovanje premaknilo na višjo gospodarsko in kulturno raven. Ko so leta 1994 prenavljali ljubljanski park Tivoli je za zasaditev darovala 100 rododendronov. Jelena de Belder Kovačič je prejela najvišje priznanje angleškega Kraljevega hortikulturnega združenja, belgijski kralj pa ji je za strokovna prizadevanja podelil baronski naslov.
Prvo radijsko oglašanje z najvišje točke Slovenije – z vrha Triglava – je bilo poseben tehnični podvig. Priprava in izvedba radijskega dogodka 23. avgusta 1964 je zahtevala dobro načrtovanje, sposobno in uigrano tehnično ekipo ter vsaj malo sreče z vremenom. Z vrha Triglava se je pred 58. leti neposredno v program Radia Ljubljana oglasil reporter Franci Pavšer, napovedovalec v studiu je bil Peter Ovsec.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Karikirani portreti po primorskih cerkvah,
Manifestacija vere in politične moči,
Baronski naslov za svetovljanko iz botaničnega vrta
Na današnji dan leta 1900 se je v Zagoríci v Dôbrépolju rodil slikar, grafik in kipar Tone Kralj. Šolal se je v Ljubljani, Pragi, na Dunaju, v Parizu, Benetkah in Rimu. Ustvarjati je začel pod vplivom brata Franceta, tudi likovnika, vendar je bil preprostejši in stvarnejši. Pomemben je predvsem kot eden izmed pionirjev slovenskega ekspresionizma in nove stvarnosti. Prizadeval si je ustvariti ravnovesje med izraznostjo in dekorativnostjo. Zanj so značilni včasih naivna ali pravljična pripovednost, liričnost in religiozna motivika, povezana z ljudsko umetnostjo, predvsem pa izrazit smisel za plastičnost in monumentalnost. Po zgledu renesančnih mojstrov je težil k povezovanju umetnostnih strok in nalog, od arhitekture, monumentalne spomeniške plastike in slikarstva do umetne obrti in oblikovanja. Razvil je svoj slog realizma, njegove figure so robustne, slikal je družinske portrete, prizore iz kmečkega in delavskega življenja in svetopisemske prizore. Tone Kralj je v številnih svojih delih izražal protifašizem, tako je med obema vojnama na eni svojih fresk v cerkvi svetega Mihaela v vasi Lokve na krasu Judo Iškarijota upodobil oblečenega v barve italijanske zastave. Po primorskih cerkvah je ustvaril celo serijo karikiranih, zlahka prepoznavnih portretov Mussolinija, Hitlerja, Gabrieleja d'Annunzia in drugih »ikon« fašizma. Slikal je motive iz slovenske ali jugoslovanske tradicije, uporabljal slovenske narodne barve, v katere je oblekel, denimo, Marijo, zelo pogost motiv sta slovanska svetnika Ciril in Metod, motiv trpljenja Kristusa in kristjanov pa je značilno povezal s trpljenjem Slovencev pod fašizmom. Tone Kralj je pred 50. leti (1972) prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo.
Od 23. do 28. avgusta leta 1913 je bil v Ljubljani 4. katoliški shod, ki je v manifestativnem smislu prekašal vse dotedanje. V slavnostnem sprevodu je sodelovalo približno 20.000 ljudi, dvanajst godb in 141 praporov. Prišlo je tudi enajst jugoslovanskih škofov. V vsebinskem pogledu, razen velikega pomena, ki so ga namenili izseljenskemu vprašanju, shod ni prinesel bistvenih novosti, za katoliško stran pa je pomenil prikaz njene popolne prevlade v politiki.
Hortikulturnica slovenskega rodu Jelena de Belder Kovačič se je rodila leta 1925 pri Belem Manastiru na Hrvaškem, kjer je kot agronom in direktor vinogradniškega posestva Belje služboval njen oče. Diplomirala je na zagrebški agronomski fakulteti in se po poroki leta 1954 preselila v Belgijo. Tam je skupaj z možem prenovila arboretum, ki je zaslovel kot ena prostorsko najlepše urejenih zbirk drevja in študijsko središče, tudi za slovenske študente. Kot žlahtniteljica je vzgojila več kot sto sort okrasnih rastlin, grmov in zeli. Napisala je pet knjig, zadnja, “Okus po cvetju”, je prevedena tudi v slovenščino. Prizadevala si je, da bi se tudi v Sloveniji vrtno oblikovanje premaknilo na višjo gospodarsko in kulturno raven. Ko so leta 1994 prenavljali ljubljanski park Tivoli je za zasaditev darovala 100 rododendronov. Jelena de Belder Kovačič je prejela najvišje priznanje angleškega Kraljevega hortikulturnega združenja, belgijski kralj pa ji je za strokovna prizadevanja podelil baronski naslov.
Prvo radijsko oglašanje z najvišje točke Slovenije – z vrha Triglava – je bilo poseben tehnični podvig. Priprava in izvedba radijskega dogodka 23. avgusta 1964 je zahtevala dobro načrtovanje, sposobno in uigrano tehnično ekipo ter vsaj malo sreče z vremenom. Z vrha Triglava se je pred 58. leti neposredno v program Radia Ljubljana oglasil reporter Franci Pavšer, napovedovalec v studiu je bil Peter Ovsec.
Podobar in učitelj Začetek študijskega procesa na novoustanovljeni Ljubljanski univerzi Kmet in politik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisateljica o ženskem vprašanju Slikarka in ustvarjalka lutk Za uveljavljanje naših ilustriranih knjig za otroke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zgodovinar v razmejitveni komisiji Skrivni sestanek na Nanosu Od kod je prišlo sidro, ki je zdaj v ljubljanskem parku Zvezda? *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zakon o zemljiški odvezi “Slovenske pesmi kranjskiga naroda” Pomembno igralsko ime na Tržaškem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Potrjena ustanovitev ljubljanske škofije Drugi slovenski tabor v Žalcu Ljubljana za dobrega pol stoletja dobila tramvaj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Bitka pri mrzli reki« Prvo slovensko športno društvo v Mariboru Violinist, pedagog in mentor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O glavnem mestu Slovenije Prvi poveljnik vojne mornarice Države Slovencev, Hrvatov in Srbov Spominska plošča na rojstni hiši generala Rudolfa Maistra *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nobelovec iz Ljubljane Časopis Amerikanski Slovenec Igralčev občutek za ljudskost *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Prostovoljec na balkanskih bojiščih Sloveča ljubljanska trgovska šola Strokovnjak za kibernetiko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetki homeopatije na Slovenskem Dobili smo radio Pesnik proti unitarizaciji šolstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisatelj in zapornik Katoliški duhovnik pomaga partizanom Prva orglarka v cerkvi svetega Petra v Rimu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Borec za pravice manjšin Cerkveni skladatelj in zapornik Slovenski minister v dunajski vladi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mladinski pripovednik in svet živali Etnograf in »Narodopisje Slovencev« Bogojinska deklaracija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kulturni posrednik med Slovenci in Madžari Skladatelj in vzgojitelj mladih pevk in pevcev Predavatelj stare hebrejščine in svetopisemskih ved *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Basist ljubljanske opere Škofja Loka dobila muzej Eden izmed pionirjev med našimi džezovskimi pianisti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Red Marije Terezije in baronski naslov za slovenskega častnika Izumitelj fotografije na steklo Skladatelj in zaslužni profesor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Mojzes, ki hoče s Slovenci na desni breg Mure« Načrtovalec elektroenergetskega omrežja Partizanski boj na Koroškem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenščina in Sveto pismo 0rganizator tržaške konstruktivistične skupine Roman Črni dnevi in beli dan ter film Ples v dežju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dunajski diplomat iz Vipave služboval v Moskvi Odpor do fašizma v motiviki likovnih del Sveta maša – uvod v začetek partizanske šole na Pohorju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov