Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Za tobak je Evropa izvedela šele v petnajstem stoletju, ko se je Krištof Kolumb vrnil iz Amerike, prepričan, da je našel zahodno morsko pot v Indijo. V svoj ladijski dnevnik je na današnji dan leta 1492 zapisal tudi tole: “V tej novi deželi hodijo moški in ženske naokrog z nekakšnimi tlečimi zvitki v ustih in so zato vsi oviti v dim…” To je bil prvi zapis o tobaku, prvi pisni dokument o rastlini, ki je kmalu potem zasvojila svet.
Kajenje tobaka je bilo eno Kolumbovih pomembnejših “odkritij”. Okoli leta 1600 so španski konkvistadorji to razvado prinesli v Evropo; kadili so prave cigare, ki so za dolga leta postale simbol bogastva med Španci in pozneje tudi drugimi Evropejci. Besedo “cigara” so povzeli po majevski besedi “sik´ar”, ki pravzaprav pomeni “kaditi”. Cigarete so začeli kaditi pozneje; kot nadomestek za cigare so jih začeli vleči berači v Sevilji.
—–
Škof ANDREJ KARLIN je po študiju teologije v Ljubljani in nekajletnem kaplanovanju leta 1892 v Rimu doktoriral iz cerkvenega in civilnega prava. Nato je bil katehet v Ljubljani, zadnji ravnatelj dijaškega semenišča Alojzijevišča, sodeloval je pri gospodarskih, delavskih in posvetnih organizacijah ter v cerkvenoglasbenem gibanju v okviru Cecilijinega društva v Ljubljani, urejal pa je tudi revijo Cerkveni glasbenik. Leta 1911 je postal tržaško-koprski škof, vendar se je zaradi italijanskih nacionalističnih pritiskov škofiji odpovedal. Imenovan je bil za ravnatelja škofovih zavodov v Šentvidu pri Ljubljani ter bil pozneje, do smrti leta 1933, lavantinsko-mariborski škof. Andrej Karlin se je rodil na današnji dan leta 1857 v Stari Loki.
——
Prvi avtomobil je zapeljal po slovenskih cestah na današnji dan leta 1898. Z njim je z Dunaja pripotoval v Ljubljano, “ves prašen in umazan”, grof Anton Codelli. To vozilo – imenovalo se je “benz velo confortable” – je bolj spominjalo na kočijo kot pa na avtomobil; “čuden štirikolesnik brez vlečnih konj”, so takrat zapisali časopisi. Tehtalo je vsega 360 kilogramov in imelo le dve prestavi. Voziti je moralo po levi strani ceste, saj je takrat še veljal cestno-policijski predpis iz leta 1874, ki je urejal promet z vprežnimi vozili in kolesi. Meščani so se Codellijevega avtomobila sprva bali, na podeželju pa so ga celo obmetavali s kamenjem, saj je ropotajoče vozilo plašilo živino in strašilo otroke.
Ob Codelliju je bil v avtomobilu še en potnik; časopisi niso zapisali, kdo naj bi to bil, pa tudi ne, kdo je vozil. Ker so bili avtomobili v tistem obdobju ne samo zelo dragi, ampak tudi zapleteni, vožnja pa je bila zelo zahtevna veščina, so tovarne posojale kupcem svoje voznike, ki so lastnike naučili osnov vožnje. Codellijevo vozilo, ki je pred 117-imi leti priropotalo v Ljubljano, je bilo zagotovo tudi prvi avtomobil, ki je pripeljal na Balkan.
—–
Pisatelj in kipar TONE SVETINA je nižjo gimnazijo obiskoval v Kranju in na Jesenicah. Februarja 1943 je bil mobiliziran v nemško vojsko, vendar je kmalu pobegnil k partizanom. Po vojni je končal srednjo ekonomsko šolo in delal v različnih političnih in upravnih službah. Kot kipar samouk je iz ostankov orožja in granat, ki jih je nabral po bojiščih iz prve in druge svetovne vojne, izdeloval skulpture in spomenike s protivojno tematiko.
V vojno-zgodovinskem romanu “Ukana” je upodobil razvejeno, psihološko utemeljeno in dokumentirano dogajanje, predvsem na Gorenjskem in Primorskem med 2. svetovno vojno. Delo je prevedeno v več jezikov. Njegova druga uspešnica je roman “Stena”; v njem opisuje življenje alpinista Jože Čopa. Tone Svetina se je rodil na današnji dan pred 90-imi leti na Bledu.
6282 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Za tobak je Evropa izvedela šele v petnajstem stoletju, ko se je Krištof Kolumb vrnil iz Amerike, prepričan, da je našel zahodno morsko pot v Indijo. V svoj ladijski dnevnik je na današnji dan leta 1492 zapisal tudi tole: “V tej novi deželi hodijo moški in ženske naokrog z nekakšnimi tlečimi zvitki v ustih in so zato vsi oviti v dim…” To je bil prvi zapis o tobaku, prvi pisni dokument o rastlini, ki je kmalu potem zasvojila svet.
Kajenje tobaka je bilo eno Kolumbovih pomembnejših “odkritij”. Okoli leta 1600 so španski konkvistadorji to razvado prinesli v Evropo; kadili so prave cigare, ki so za dolga leta postale simbol bogastva med Španci in pozneje tudi drugimi Evropejci. Besedo “cigara” so povzeli po majevski besedi “sik´ar”, ki pravzaprav pomeni “kaditi”. Cigarete so začeli kaditi pozneje; kot nadomestek za cigare so jih začeli vleči berači v Sevilji.
—–
Škof ANDREJ KARLIN je po študiju teologije v Ljubljani in nekajletnem kaplanovanju leta 1892 v Rimu doktoriral iz cerkvenega in civilnega prava. Nato je bil katehet v Ljubljani, zadnji ravnatelj dijaškega semenišča Alojzijevišča, sodeloval je pri gospodarskih, delavskih in posvetnih organizacijah ter v cerkvenoglasbenem gibanju v okviru Cecilijinega društva v Ljubljani, urejal pa je tudi revijo Cerkveni glasbenik. Leta 1911 je postal tržaško-koprski škof, vendar se je zaradi italijanskih nacionalističnih pritiskov škofiji odpovedal. Imenovan je bil za ravnatelja škofovih zavodov v Šentvidu pri Ljubljani ter bil pozneje, do smrti leta 1933, lavantinsko-mariborski škof. Andrej Karlin se je rodil na današnji dan leta 1857 v Stari Loki.
——
Prvi avtomobil je zapeljal po slovenskih cestah na današnji dan leta 1898. Z njim je z Dunaja pripotoval v Ljubljano, “ves prašen in umazan”, grof Anton Codelli. To vozilo – imenovalo se je “benz velo confortable” – je bolj spominjalo na kočijo kot pa na avtomobil; “čuden štirikolesnik brez vlečnih konj”, so takrat zapisali časopisi. Tehtalo je vsega 360 kilogramov in imelo le dve prestavi. Voziti je moralo po levi strani ceste, saj je takrat še veljal cestno-policijski predpis iz leta 1874, ki je urejal promet z vprežnimi vozili in kolesi. Meščani so se Codellijevega avtomobila sprva bali, na podeželju pa so ga celo obmetavali s kamenjem, saj je ropotajoče vozilo plašilo živino in strašilo otroke.
Ob Codelliju je bil v avtomobilu še en potnik; časopisi niso zapisali, kdo naj bi to bil, pa tudi ne, kdo je vozil. Ker so bili avtomobili v tistem obdobju ne samo zelo dragi, ampak tudi zapleteni, vožnja pa je bila zelo zahtevna veščina, so tovarne posojale kupcem svoje voznike, ki so lastnike naučili osnov vožnje. Codellijevo vozilo, ki je pred 117-imi leti priropotalo v Ljubljano, je bilo zagotovo tudi prvi avtomobil, ki je pripeljal na Balkan.
—–
Pisatelj in kipar TONE SVETINA je nižjo gimnazijo obiskoval v Kranju in na Jesenicah. Februarja 1943 je bil mobiliziran v nemško vojsko, vendar je kmalu pobegnil k partizanom. Po vojni je končal srednjo ekonomsko šolo in delal v različnih političnih in upravnih službah. Kot kipar samouk je iz ostankov orožja in granat, ki jih je nabral po bojiščih iz prve in druge svetovne vojne, izdeloval skulpture in spomenike s protivojno tematiko.
V vojno-zgodovinskem romanu “Ukana” je upodobil razvejeno, psihološko utemeljeno in dokumentirano dogajanje, predvsem na Gorenjskem in Primorskem med 2. svetovno vojno. Delo je prevedeno v več jezikov. Njegova druga uspešnica je roman “Stena”; v njem opisuje življenje alpinista Jože Čopa. Tone Svetina se je rodil na današnji dan pred 90-imi leti na Bledu.
Avgust Jenko - Kládivar med Preporodovci Ciril Žebot in pobuda povezovanja evropskih narodov med nemškim in ruskim območjem Marijan Kramberger »Lovec na homokumulate« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenska zastava nad ljubljansko gostilno Zlata zvezda Vojna zaprla gledališče Slovenski letalski stotnik Miha Klavora – branilec neba nad Beogradom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najbogatejši Slovenec Josip Gorup izdatno podpiral pesnika Simona Gregorčiča Ema Starc - ena vodilnih igralk medvojnega gledališča Jutro cvetne nedelje prineslo vojno *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slikar Franjo Golob – eden prvih talcev na Slovenskem Marija Ilc (sestra Vendelina) - redovnica in kuharska mojstrica Sergij Vilfan, pomembno delo pravnega zgodovinarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški časnikar in pesnik Lipe Haderlap Prva tehnična raba električne energije pri nas Vladimir Trampuž, začetnik slovenske ginekološke endokrinologije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Rudolf Marc, eden izmed ustanoviteljev tržaške Slovenske demokratične zveze Igor Pretnar, režiser z izkušnjo moskovske šole Branko Gombač, prvi organizator srečanja slovenskih gledališč *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovaški geolog Dionyz Štur raziskuje po Kranjskem in Štajerskem “Slovenski narod”, vodilno slovensko liberalno glasilo, pred prvo svetovno vojno Ladjarska delniška družba z imenom Oceania *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vuzemski ali velikonočni ponedeljek Tone Seliškar - od socialnega ekspresionizma k novi stvarnosti Prvi samostojni proračun Republike Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Verski praznik na prvo nedeljo po prvi pomladni polni luni Naša najvplivnejša pesnica z začetka 20. stoletja "Ne topovska krogla z laškega − »izpodnebnik« z vesolja" Ljudsko štetje leta 1931 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ognjena katastrofa prizadela Tržič Slikarska družina Koželj iz Kamnika Temelji sodobne patronažne zdravstvene nege pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Santorio Santorio - inovator v zdravstvu 17. stoletja Franc Hladnik - ustanovitelj ljubljanskega botaničnega vrta Tragična nesreča spodbudila organizirano reševanje v gorah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Rapoc – »gospodarska uspešnost je pogoj za neodvisnost družbe« Josip Mantuani, zbiralec gradiva za slovensko glasbeno zgodovino Branislava Sušnik, antropologinja v Latinski Ameriki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jan Plestenjak in trpke zgodbe iz škofjeloškega hribovskega okolja Ciril Praček, eden naših prvih tekmovalcev v alpskem smučanju Nasledstvo tradicije predvojnega Akademskega študentskega moškega pevskega zbora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Mencinger - z dobrodušnim humorjem o kulturnih in družbenih razmerah Jože Felc - psihiater, pesnik in pripovednik Poraz italijanske okupacijske vojske v Jelenovem Žlebu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jožef Marija Schemerl, gradbeni strokovnjak 18. stoletja Dr. Franc Kovačič, osrednja osebnost znanstvenega Maribora prve polovice 20. stoletja Prvo veliko mednarodno tekmovanje v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Gregor Somer »vzorni učitelj« na Koroškem Manko Golar in »Okrogle o Veržéncih« Pravna podlaga za nasilno mobilizacijo slovenskih fantov v nemško armado *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Vega, matematik, ki je prispeval k znanstveni revoluciji Zgodovinarka filozofije Alma Sodnik Gabrijel Tomažič, raziskovalec travniških rastlinskih združb in borovih gozdov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Codelli - izumitelj iz Ljubljane Fizik Gvido Pregl in raziskave reaktorjev Pomembna vojaška vaja marca 1991 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Slatkonja dunajski škof slovenskega rodu Janko Glazer, lirik domače pokrajine – pesnik Pohorja Milena Godina - od mariborskega do skopskega gledališča in nazaj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Wagner in začetki sistematičnega opazovanja vremena Antologijska dela Primoža Ramovša Dušan Pirjevec - raziskovalec slovenske moderne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov