Za tobak je Evropa izvedela šele v petnajstem stoletju, ko se je Krištof Kolumb vrnil iz Amerike, prepričan, da je našel zahodno morsko pot v Indijo. V svoj ladijski dnevnik je na današnji dan leta 1492 zapisal tudi tole: “V tej novi deželi hodijo moški in ženske naokrog z nekakšnimi tlečimi zvitki v ustih in so zato vsi oviti v dim…”  To je bil prvi zapis o tobaku, prvi pisni dokument o rastlini, ki je kmalu potem zasvojila svet.

  Kajenje tobaka je bilo eno Kolumbovih pomembnejših  “odkritij”. Okoli leta 1600  so španski konkvistadorji to razvado prinesli v Evropo; kadili so prave cigare, ki so za dolga leta postale simbol bogastva med Španci in pozneje tudi drugimi Evropejci. Besedo “cigara” so povzeli po majevski besedi “sik´ar”, ki pravzaprav pomeni “kaditi”. Cigarete so začeli kaditi pozneje; kot nadomestek za cigare so jih začeli vleči berači v Sevilji.

—–

 Škof  ANDREJ  KARLIN  je po študiju teologije v Ljubljani in nekajletnem kaplanovanju leta 1892 v Rimu doktoriral iz cerkvenega in civilnega prava. Nato je bil katehet v Ljubljani, zadnji ravnatelj dijaškega semenišča Alojzijevišča, sodeloval je pri gospodarskih, delavskih in posvetnih organizacijah ter v cerkvenoglasbenem gibanju v okviru Cecilijinega društva v Ljubljani, urejal pa je tudi revijo Cerkveni glasbenik. Leta 1911 je postal tržaško-koprski škof, vendar se je zaradi italijanskih nacionalističnih pritiskov škofiji odpovedal.  Imenovan je bil za ravnatelja škofovih zavodov v Šentvidu pri Ljubljani ter bil pozneje, do smrti leta 1933, lavantinsko-mariborski škof. Andrej Karlin se je rodil na današnji dan leta 1857 v Stari Loki. 

——

Prvi  avtomobil je zapeljal po slovenskih cestah na današnji dan leta 1898.  Z njim je z Dunaja pripotoval v Ljubljano, “ves prašen in umazan”, grof Anton Codelli. To vozilo – imenovalo se je “benz velo confortable” –  je bolj spominjalo na kočijo kot pa na avtomobil; “čuden štirikolesnik brez vlečnih konj”, so takrat zapisali časopisi. Tehtalo je vsega 360 kilogramov in imelo le dve prestavi. Voziti je moralo po levi strani ceste, saj je takrat še veljal cestno-policijski predpis iz leta 1874, ki je urejal promet z vprežnimi vozili in kolesi. Meščani so se Codellijevega avtomobila sprva bali, na podeželju pa so ga celo obmetavali s kamenjem, saj  je ropotajoče vozilo plašilo živino in strašilo otroke.

Ob Codelliju je bil v avtomobilu še en potnik; časopisi niso zapisali, kdo naj bi to bil, pa tudi ne, kdo je vozil. Ker so bili avtomobili v tistem obdobju ne samo zelo dragi, ampak tudi zapleteni, vožnja pa je bila zelo zahtevna veščina, so tovarne posojale kupcem  svoje voznike, ki so lastnike naučili osnov vožnje. Codellijevo vozilo, ki je pred 117-imi leti priropotalo v Ljubljano, je bilo zagotovo tudi prvi avtomobil, ki je pripeljal na Balkan.

—–

Pisatelj in kipar TONE SVETINA  je nižjo gimnazijo obiskoval v Kranju in na Jesenicah. Februarja 1943 je bil mobiliziran v nemško vojsko, vendar je kmalu pobegnil k partizanom. Po vojni je končal srednjo ekonomsko šolo in delal v različnih političnih in upravnih službah. Kot kipar samouk je iz ostankov orožja in granat, ki jih je nabral po bojiščih iz prve in druge svetovne vojne, izdeloval skulpture in spomenike s protivojno tematiko.

V vojno-zgodovinskem romanu “Ukana” je upodobil razvejeno, psihološko utemeljeno in dokumentirano dogajanje, predvsem na Gorenjskem in Primorskem med 2. svetovno vojno. Delo je prevedeno v več jezikov. Njegova druga uspešnica je roman “Stena”; v njem opisuje življenje alpinista Jože Čopa. Tone Svetina se je rodil na današnji dan pred 90-imi leti na Bledu.