LEOPOLD LAYER je bil najpomembnejši član znane kranjske slikarske družine iz 18. stoletja. S številnimi slikami, zlasti za cerkve na Gorenjskem, je zapolnjeval praznino po smrti osrednjih baročnih slikarjev ljubljanskega središča. Izoblikoval je osebno obrazno tipiko, osvetlil po Metzingerju prevzet kolorit ter v cerkvene slike vnesel žanrske in krajinske podrobnosti in portret. Delal je tudi v romarski cerkvi na Brezjah in povod za njegovo tamkajšnjo slikarijo je dokaj zanimiv.
Pomanjkanje slikarskih naročil v času Napoleonovih Ilirskih provinc je Layerja pognalo v nečedne posle – ponarejanje denarja – in slikar je pristal za zapahi. Tam je imel dovolj časa za iskreno kesanje in poglobljeno pobožnost, zlasti pa je rotil Marijo, naj ga spravi na prostost. Zaobljubil se je, da bo v tem primeru poslikal stene njene kapelice na Brezjah. Ob odhodu Francozov leta 1813 je Layer res hitro prišel iz ječe, ostal mož beseda in naslednje leto zaobljubo izpolnil. Ob obnovi cerkve v sredini 20. stoletja so morali te freske zaradi slabega stanja odstraniti, ostala pa je njegova znamenita slika »Marija Pomagaj«, na katero je simbolično vezan nastanek največjega romarskega središča v Sloveniji, Brezij na Gorenjskem. Leopold Layer se je rodil na današnji dan leta 1752 v Kranju.
—–
Na današnji dan leta 1813 se je v Radmerščáku pri Ljutomeru rodil jezikoslovec FRAN MIKLOŠIČ. Leta 1838 je doktoriral iz filozofije, dve leti pozneje pa iz prava. V revolucionarnem letu 1848 je bil predsednik na Dunaju ustanovljenega društva Slovenija, ki je postavilo zahteve po zedinjeni Sloveniji, še posebno pa po enakovrednosti slovenščine. Pozneje je bil večkrat dekan filozofske fakultete in leta 1854 tudi rektor dunajske univerze. Fran Miklošič, ki velja za najpomebnejšega slovenskega slavista do sedaj, je napisal 34 knjig in več kot sto razprav.
—–
Igralec STANE SEVER je svojo gledališko pot začel na amaterskih odrih, leta 1937 pa je bil stalno angažiran v ljubljanski Drami. V treh desetletjih umetniškega dela je oblikoval več kot 250 gledaliških in filmskih vlog ter sodeloval v številnih radijskih in prvih televizijskih igrah. Kmalu po prihodu v Dramo se je uvrstil med vodilne igralce, po letu 1945 pa je postal naš najuglednejši gledališki umetnik.
V začetku je veljal za mojstrskega interpreta mračnih spletkarjev, kmalu pa je pokazal enak dar za visoko tragedijo in sodobno dramo, še posebej za komedijo in grotesko. Stane Sever je bil neprekosljiv v interpretacijah Cankarjevih in Shakespearjevih odrskih podob. Posebna dragocenost njegovega igralstva je bila prav njegova raznovrstnost, saj je bil kot interpret najresnobnejših vlog skoraj neprepoznaven, ko je nastopal v razigranih komedijah. Rodil se je na današnji dan leta 1914 v Ljubljani. V letih 1949 in 1959 je dobil Prešernovo nagrado.
V spomin na tega našega velikega dramskega umetnika so ustanovili sklad, ki podeljuje »Severjeve nagrade« za igralske stvaritve v slovenskih poklicnih gledališčih, za nadarjene študente gledališke igre ter za igralske dosežke na ljubiteljskih odrih.