Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
JOŽEF STUSSINER, po poklicu poštni uradnik, je amatersko raziskoval živalstvo na Kranjskem, v Istri, Kanalski dolini, pa tudi v tujini. Posvetil se je predvsem preučevanju jamskih hroščev in mehkužcev. Ustvaril je obsežne, lepo urejene in dobro dokumentirane zbirke, ki so zdaj v Prirodoslovnem muzeju Slovenije. Entomolog in malakolog Jožef Stussiner se je rodil na današnji dan leta 1850 v Ljubljani.
—–
Na današnji dan leta 1881 se je v Kamniku rodila gledališka igralka, režiserka in pedagoginja Frančiška Ksavera Marija Eppich, po poroki baronica von Osten Sacken, znana predvsem po umetniškem imenu MARIJA VERA. Študirala je na Konservatoriju za glasbeno in gledališko umetnost na Dunaju ter si kot prva med vsemi slovenskimi igralci in igralkami pridobila formalno gledališko izobrazbo. Najprej je nastopala v Zürichu, Berlinu in drugih nemških mestih. Leta 1913 je prvič igrala tudi v filmu. Po prvi svetovni vojni je najprej nastopala v Novem Sadu in Beogradu, od leta 1923 pa je bila članica Drame Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani.
Tu je pozneje postala tudi prva redna profesorica za dramsko igro in umetniško besedo na Akademiji za igralsko umetnost. Kot igralka je izkušnje iz velikega sveta povezala z domačim izročilom in sodobnostjo, vendar je pri tem ohranila značilnosti svojega visokega, psihološko poglobljenega sloga.
Marija Vera velja za tragedinjo z izostrenim čutom za velikopotezno kompozicijo in izredno skrbjo za kultivirano dikcijo. Za svoje umetniško delo je leta 1951 prejela Prešernovo nagrado.
—–
Geodet in častnik KAREL MARČIČ je med prvo svetovno vojno s soške fronte dezertiral iz avstro-ogrske vojske, leta 1919 pa se je udeležil bojev za severno mejo. Pozneje je pri Vojnogeografskem inštitutu v Beogradu vzpostavil triangulacijsko mrežo 1. stopnje v Kraljevini Jugoslaviji in jo povezal z Grčijo, Bolgarijo in Avstrijo. Med drugo svetovno vojno je bil inštruktor za geodezijo v partizanski oficirski šoli in oficir za zvezo z zavezniško misijo. Po vojni je bil prvi strokovni in organizacijski načelnik Vojnogeografskega inštituta v Beogradu, pozneje pa je v Ljubljani sodeloval s slovensko geodetsko službo. Karel Marčič se je rodil na današnji dan leta 1891 v Litiji.
—–
Novinar MATIJA DERMASTIA je diplomiral na Visoki šoli za politične vede v Ljubljani in nato svojo poklicno pot začel pri časopisu Slovenski poročevalec (predhodniku današnjega Dela). Bil je predvsem športni novinar, pozneje pa urednik ljubljanske redakcije, glavni in odgovorni urednik revij Avto in ITD ter komentator za gospodarsko in notranjo politiko. Bil je tudi uspešen športnik – kolesar in predvsem košarkar. Igral je za Akademski športni klub Olimpija, bil dolgoletni kapetan moštva in z njim petkrat državni prvak. Za jugoslovansko reprezentanco je v letih od 1957 do 1959 odigral 24 tekem, tudi na dveh svetovnih prvenstvih in na njenem prvem gostovanju na Kitajskem. Matija Dermastia se je rodil na današnji dan leta 1933 v Ljubljani.
6282 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
JOŽEF STUSSINER, po poklicu poštni uradnik, je amatersko raziskoval živalstvo na Kranjskem, v Istri, Kanalski dolini, pa tudi v tujini. Posvetil se je predvsem preučevanju jamskih hroščev in mehkužcev. Ustvaril je obsežne, lepo urejene in dobro dokumentirane zbirke, ki so zdaj v Prirodoslovnem muzeju Slovenije. Entomolog in malakolog Jožef Stussiner se je rodil na današnji dan leta 1850 v Ljubljani.
—–
Na današnji dan leta 1881 se je v Kamniku rodila gledališka igralka, režiserka in pedagoginja Frančiška Ksavera Marija Eppich, po poroki baronica von Osten Sacken, znana predvsem po umetniškem imenu MARIJA VERA. Študirala je na Konservatoriju za glasbeno in gledališko umetnost na Dunaju ter si kot prva med vsemi slovenskimi igralci in igralkami pridobila formalno gledališko izobrazbo. Najprej je nastopala v Zürichu, Berlinu in drugih nemških mestih. Leta 1913 je prvič igrala tudi v filmu. Po prvi svetovni vojni je najprej nastopala v Novem Sadu in Beogradu, od leta 1923 pa je bila članica Drame Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani.
Tu je pozneje postala tudi prva redna profesorica za dramsko igro in umetniško besedo na Akademiji za igralsko umetnost. Kot igralka je izkušnje iz velikega sveta povezala z domačim izročilom in sodobnostjo, vendar je pri tem ohranila značilnosti svojega visokega, psihološko poglobljenega sloga.
Marija Vera velja za tragedinjo z izostrenim čutom za velikopotezno kompozicijo in izredno skrbjo za kultivirano dikcijo. Za svoje umetniško delo je leta 1951 prejela Prešernovo nagrado.
—–
Geodet in častnik KAREL MARČIČ je med prvo svetovno vojno s soške fronte dezertiral iz avstro-ogrske vojske, leta 1919 pa se je udeležil bojev za severno mejo. Pozneje je pri Vojnogeografskem inštitutu v Beogradu vzpostavil triangulacijsko mrežo 1. stopnje v Kraljevini Jugoslaviji in jo povezal z Grčijo, Bolgarijo in Avstrijo. Med drugo svetovno vojno je bil inštruktor za geodezijo v partizanski oficirski šoli in oficir za zvezo z zavezniško misijo. Po vojni je bil prvi strokovni in organizacijski načelnik Vojnogeografskega inštituta v Beogradu, pozneje pa je v Ljubljani sodeloval s slovensko geodetsko službo. Karel Marčič se je rodil na današnji dan leta 1891 v Litiji.
—–
Novinar MATIJA DERMASTIA je diplomiral na Visoki šoli za politične vede v Ljubljani in nato svojo poklicno pot začel pri časopisu Slovenski poročevalec (predhodniku današnjega Dela). Bil je predvsem športni novinar, pozneje pa urednik ljubljanske redakcije, glavni in odgovorni urednik revij Avto in ITD ter komentator za gospodarsko in notranjo politiko. Bil je tudi uspešen športnik – kolesar in predvsem košarkar. Igral je za Akademski športni klub Olimpija, bil dolgoletni kapetan moštva in z njim petkrat državni prvak. Za jugoslovansko reprezentanco je v letih od 1957 do 1959 odigral 24 tekem, tudi na dveh svetovnih prvenstvih in na njenem prvem gostovanju na Kitajskem. Matija Dermastia se je rodil na današnji dan leta 1933 v Ljubljani.
Literarni teoretik Josip Puntar o lepoti v Prešernovi umetnosti Fašistični zločin pri Strunjanu Jože Privšek - glasbenik, odličen na vseh področjih delovanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški zgodovinski zgled za prvo ameriško ustavo Srečko Kosovel, osebnost avantgardne poezije Božena Ravnihar in diagnostika rakavih obolenj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenščina z odredbo jezik uradovanja na sodiščih Jože Pokorn o notranji in zunanji vrednosti denarja Človek na smučeh prvič preletel magično mejo 200 metrov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jože Krivec - literatov pot od Haloz do Argentine Dr. Bogo Grafenauer, zgodovinar bogatega znanstvenega opusa Politični konsenz študentov – a le za kratek čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Saša Šantel, začetnik novejše slovenske grafike Vesna, mesečnik liberalnih dijakov in visokošolcev Elfie Mayerhofer - iz Maribora k filmu in na svetovne glasbene odre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetki delovnopravne zakonodaje pri nas Engelbert Besednjak je za narodnostne in gospodarske pravice manjšine posredoval pri diktatorju Po Mariji Bernetič je poimenovan park v tržaški občini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Hugo Wolf, eden največjih skladateljev romantičnega samospeva Anton Žnideršič, inovator v čebelarstvu Jože Bernik, eden pobudnikov Svetovnega slovenskega kongresa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Štiri tisoč predstav gledališke igralke Berte Ukmar s Krasa Flavtist in skladatelj Fedja Rupel Denarni zavod Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Vajkard Auersperg - od diplomata v Haagu do izgnanca na Kranjskem “Dalje kot sončni žarki spremlja ljubezen ljudstva Franca Jožefa in Elizabeto!” Alojzij Repič, nestor slovenskih kiparjev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ferdinand Seidl: "Kamniške ali Savinjske Alpe, njih zgradba in njih lice" Katoliški duhovnik Izidor Završnik je po lastni volji umrl namesto sojetnika Streli na demonstrante v Škednju pri Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Oblast s sankcijami zoper kritike Jože Kerenčič, zaradi kmečkega vprašanja v nasprotju s Komunistično partijo Jože Pučnik - disident, ki je za demokratične ideje žrtvoval tudi osebno svobodo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mednarodni praznik žena Ko je italijansko osebno ime postalo obvezno Pijača neke mladosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Grafenauer - častni član Mednarodnega društva za raziskovanje ljudskega pripovedništva Slikar, književnik in alpinist Edo Deržaj Gvido Vesel - ubežnik pred fašizmom razvijal pridelavo sadja
Josip Stritar, ustvarjalec, ki je posegel v vse slovstvene vrste, zvrsti in oblike Ivanka Anžič Klemenčič - prva slovenska poklicna časnikarka Agronom Miran Marušič, zaslužen za strokovni dvig primorskega vinarstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Krško dobilo mestne pravice Jože Grdina in njegova knjigarna v Clevelandu Berta Ambrož na Evroviziji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Jurčič in nove pripovedne oblike v slovenskem slovstvu Josip Sernec - politični voditelj Štajerskih Slovencev ob koncu 19. stoletja Janez Strnad - pisec učbenikov mlade navduševal za fiziko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Angelik Hribar, skladatelj sočnih, živahnih in ljudsko obarvanih del Dramatik Jožef Krajnc o izkoriščanju in sočutju do trpečih 3. marca 1929 se je v Mariboru ohladilo na minus 17,7 stopinje Celzija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Joža Lavrenčič, literat, potisnjen v bedo in pozabo Janez Rohaček - nekoliko zadržan komik in izrazit govorni interpret Arheologinja Vera Kolšek in rimska nekropola v Šempetru pri Celju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kmetovalec – list kmetijske družbe Franjo Perič, od preporodovca do ekonomista Majda Potokar – ena naših najpomembnejših igralk povojnega časa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janko Premrl Vojko, zgled primorskega upornika proti fašizmu Kaznovan poskus sodelovanja z britansko obveščevalno službo Prvo tekmovanje za pohorsko Zlato lisico *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov