Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
JOŽEF STUSSINER, po poklicu poštni uradnik, je amatersko raziskoval živalstvo na Kranjskem, v Istri, Kanalski dolini, pa tudi v tujini. Posvetil se je predvsem preučevanju jamskih hroščev in mehkužcev. Ustvaril je obsežne, lepo urejene in dobro dokumentirane zbirke, ki so zdaj v Prirodoslovnem muzeju Slovenije. Entomolog in malakolog Jožef Stussiner se je rodil na današnji dan leta 1850 v Ljubljani.
—–
Na današnji dan leta 1881 se je v Kamniku rodila gledališka igralka, režiserka in pedagoginja Frančiška Ksavera Marija Eppich, po poroki baronica von Osten Sacken, znana predvsem po umetniškem imenu MARIJA VERA. Študirala je na Konservatoriju za glasbeno in gledališko umetnost na Dunaju ter si kot prva med vsemi slovenskimi igralci in igralkami pridobila formalno gledališko izobrazbo. Najprej je nastopala v Zürichu, Berlinu in drugih nemških mestih. Leta 1913 je prvič igrala tudi v filmu. Po prvi svetovni vojni je najprej nastopala v Novem Sadu in Beogradu, od leta 1923 pa je bila članica Drame Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani.
Tu je pozneje postala tudi prva redna profesorica za dramsko igro in umetniško besedo na Akademiji za igralsko umetnost. Kot igralka je izkušnje iz velikega sveta povezala z domačim izročilom in sodobnostjo, vendar je pri tem ohranila značilnosti svojega visokega, psihološko poglobljenega sloga.
Marija Vera velja za tragedinjo z izostrenim čutom za velikopotezno kompozicijo in izredno skrbjo za kultivirano dikcijo. Za svoje umetniško delo je leta 1951 prejela Prešernovo nagrado.
—–
Geodet in častnik KAREL MARČIČ je med prvo svetovno vojno s soške fronte dezertiral iz avstro-ogrske vojske, leta 1919 pa se je udeležil bojev za severno mejo. Pozneje je pri Vojnogeografskem inštitutu v Beogradu vzpostavil triangulacijsko mrežo 1. stopnje v Kraljevini Jugoslaviji in jo povezal z Grčijo, Bolgarijo in Avstrijo. Med drugo svetovno vojno je bil inštruktor za geodezijo v partizanski oficirski šoli in oficir za zvezo z zavezniško misijo. Po vojni je bil prvi strokovni in organizacijski načelnik Vojnogeografskega inštituta v Beogradu, pozneje pa je v Ljubljani sodeloval s slovensko geodetsko službo. Karel Marčič se je rodil na današnji dan leta 1891 v Litiji.
—–
Novinar MATIJA DERMASTIA je diplomiral na Visoki šoli za politične vede v Ljubljani in nato svojo poklicno pot začel pri časopisu Slovenski poročevalec (predhodniku današnjega Dela). Bil je predvsem športni novinar, pozneje pa urednik ljubljanske redakcije, glavni in odgovorni urednik revij Avto in ITD ter komentator za gospodarsko in notranjo politiko. Bil je tudi uspešen športnik – kolesar in predvsem košarkar. Igral je za Akademski športni klub Olimpija, bil dolgoletni kapetan moštva in z njim petkrat državni prvak. Za jugoslovansko reprezentanco je v letih od 1957 do 1959 odigral 24 tekem, tudi na dveh svetovnih prvenstvih in na njenem prvem gostovanju na Kitajskem. Matija Dermastia se je rodil na današnji dan leta 1933 v Ljubljani.
6282 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
JOŽEF STUSSINER, po poklicu poštni uradnik, je amatersko raziskoval živalstvo na Kranjskem, v Istri, Kanalski dolini, pa tudi v tujini. Posvetil se je predvsem preučevanju jamskih hroščev in mehkužcev. Ustvaril je obsežne, lepo urejene in dobro dokumentirane zbirke, ki so zdaj v Prirodoslovnem muzeju Slovenije. Entomolog in malakolog Jožef Stussiner se je rodil na današnji dan leta 1850 v Ljubljani.
—–
Na današnji dan leta 1881 se je v Kamniku rodila gledališka igralka, režiserka in pedagoginja Frančiška Ksavera Marija Eppich, po poroki baronica von Osten Sacken, znana predvsem po umetniškem imenu MARIJA VERA. Študirala je na Konservatoriju za glasbeno in gledališko umetnost na Dunaju ter si kot prva med vsemi slovenskimi igralci in igralkami pridobila formalno gledališko izobrazbo. Najprej je nastopala v Zürichu, Berlinu in drugih nemških mestih. Leta 1913 je prvič igrala tudi v filmu. Po prvi svetovni vojni je najprej nastopala v Novem Sadu in Beogradu, od leta 1923 pa je bila članica Drame Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani.
Tu je pozneje postala tudi prva redna profesorica za dramsko igro in umetniško besedo na Akademiji za igralsko umetnost. Kot igralka je izkušnje iz velikega sveta povezala z domačim izročilom in sodobnostjo, vendar je pri tem ohranila značilnosti svojega visokega, psihološko poglobljenega sloga.
Marija Vera velja za tragedinjo z izostrenim čutom za velikopotezno kompozicijo in izredno skrbjo za kultivirano dikcijo. Za svoje umetniško delo je leta 1951 prejela Prešernovo nagrado.
—–
Geodet in častnik KAREL MARČIČ je med prvo svetovno vojno s soške fronte dezertiral iz avstro-ogrske vojske, leta 1919 pa se je udeležil bojev za severno mejo. Pozneje je pri Vojnogeografskem inštitutu v Beogradu vzpostavil triangulacijsko mrežo 1. stopnje v Kraljevini Jugoslaviji in jo povezal z Grčijo, Bolgarijo in Avstrijo. Med drugo svetovno vojno je bil inštruktor za geodezijo v partizanski oficirski šoli in oficir za zvezo z zavezniško misijo. Po vojni je bil prvi strokovni in organizacijski načelnik Vojnogeografskega inštituta v Beogradu, pozneje pa je v Ljubljani sodeloval s slovensko geodetsko službo. Karel Marčič se je rodil na današnji dan leta 1891 v Litiji.
—–
Novinar MATIJA DERMASTIA je diplomiral na Visoki šoli za politične vede v Ljubljani in nato svojo poklicno pot začel pri časopisu Slovenski poročevalec (predhodniku današnjega Dela). Bil je predvsem športni novinar, pozneje pa urednik ljubljanske redakcije, glavni in odgovorni urednik revij Avto in ITD ter komentator za gospodarsko in notranjo politiko. Bil je tudi uspešen športnik – kolesar in predvsem košarkar. Igral je za Akademski športni klub Olimpija, bil dolgoletni kapetan moštva in z njim petkrat državni prvak. Za jugoslovansko reprezentanco je v letih od 1957 do 1959 odigral 24 tekem, tudi na dveh svetovnih prvenstvih in na njenem prvem gostovanju na Kitajskem. Matija Dermastia se je rodil na današnji dan leta 1933 v Ljubljani.
Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke
Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«
»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor
Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu
Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas
Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem
Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino
Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije
Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina
Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora
Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra
Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro
"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije
Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji
Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar
Knjižna dela nabožnega pisca Pravnik in zavzet planinski organizator Najstnik, ki je uporništvu proti nacizmu plačal z življenjem
Igralec s poudarjeno toplo človeško noto Tretji žalostni transport iz Celja Tolarski bankovci iz Velike Britanije, kovanci s Slovaške
Slovenski liberalni prvak Za napredek kmetijskega šolstva Prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov
Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače
Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji
Neveljaven email naslov