Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Veletrgovec IVAN JELAČIN je diplomiral leta 1905 na trgovski akademiji v Pragi. Nekaj let je bil družabnik v očetovem podetju v Ljubljani, nato je ustanovil tovarno zamaškov, leta 1921 je dal pobudo za ustanovitev delniške družbe Merkur, leto pozneje pa je ustanovil še tovarno kisa in špirita Vinocet. V tridesetih letih prejšnjega stoletja je bil med drugim predsednik Zveze trgovskih združenj v Ljubljani, predsednik Ljubljanske borze za blago in vrednosti, predsednik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo ter soustanovitelj založbe “Modra ptica”.
Ta si je zastavila nalogo Slovencem posredovati vsa najboljša dela svetovnih pisateljev.; do leta 1941 je izdala petdeset takšnih knjig. Jelačin je podpiral razvoj trgovine na Slovenskem in dal tudi pobudo za graditev trgovske akademije in trgovskega doma v Ljubljani. Zadnji dve leti druge svetovne vojne je bil interniran v Dachauu, po vojni pa so njegovo podjetje nacionalizirali. Ivan Jelačin se je rodil na današnji dan leta 1886 v Ljubljani.
—–
Borec za severno mejo, general Rudolf Maister, s pesniškim imenom Vojanov, sodi med najopaznejše slovenske osebnosti 20. stoletja. S svojim pogumnim dejanjem je ob koncu prve svetovne vojne, po razpadu avstro-ogrske monarhije, najprej v Mariboru, nato pa tudi na širšem štajerskem področju uveljavil ljudsko voljo in dosegel, da je velik del slovenskega narodnostnega in govornega področja Štajerske in Koroške prišel pod slovensko oziroma jugoslovansko upravo.
Na današnji dan leta 1918 je s svojo vojsko razorožil nemško varnostno stražo v Mariboru in jo razpustil. Zaradi tega pomembnega dejanja za slovenstvo je 23. november v samostojni Slovenijii postal državni praznik – dan Rudolfa Maistra.
—–
GOJMIR JUŽNIČ je diplomiral na gradbenem oddelku fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo, leta 1951 pa še na medicinski fakulteti; doktoriral je leta 1967. Med drugim se je izpoponjeval v Franciji in Nemčiji, bil predstojnik Inštituta za fiziologijo pri medicinski fakulteti v Ljubljani, leta 1981 pa je postal redni profesor. Znanstveno-raziskovalno je deloval na področjih fiziologije in kardiovaskularne dinamike ter med drugim vodil raziskovalni projekt o reaktivnosti kardiovaskularnega sistema v naravnih in eksperimentalnih razmerah. Bil je tudi častni predsednik Evropskega združenja za neinvazivno kardiovaskularno dinamiko. Gojmir Južnič se je rodil na današnji dan leta 1918 v Novem mestu.
—–
Gospodarstvenik ANTON DEBEVEC je leta 1941 v Ljubljani končal trgovsko akademijo in se kmalu kot skojevec in politični delavec vključil v narodnoosvobodilno gibanje. Po koncu vojne so ga dodelili upravi državne varnosti. Po službeni dolžnosti je leta 1951 pripravil analizo zaslišanj in obsodb v dachauskih procesih, na katerih so sodili nekdanjim taboriščnikom zaradi domnevnega zavestnega sodelovanja z gestapom. Ugotovil je “izsiljena priznanja, uporabo ponarejenih dokumentov, skratka, s stališča kazenskega prava so bili obsojeni nedolžni.” Naslednje leto je bil Debevec aretiran in obsojen na trinajst let zapora, čez dve leti pa izpuščen.
Nato je delal v zunanji trgovini, leta 1962 pa je postal direktor Industrije usnja Vrhnika. Pod njegovim vodstvom se je ta modernizirala in se razvila v enega izmed integracijskih središč naše usnjarske industrije. Leta 1972 mu je Gospodarska zbornica Slovenije med prvimi podelila najvišje priznanje za gospodarske dosežke – Kraigherjevo nagrado. Anton Debevec se je rodil na današnji dan leta 1923 v Ivanjem selu pri Cerknici.
6282 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Veletrgovec IVAN JELAČIN je diplomiral leta 1905 na trgovski akademiji v Pragi. Nekaj let je bil družabnik v očetovem podetju v Ljubljani, nato je ustanovil tovarno zamaškov, leta 1921 je dal pobudo za ustanovitev delniške družbe Merkur, leto pozneje pa je ustanovil še tovarno kisa in špirita Vinocet. V tridesetih letih prejšnjega stoletja je bil med drugim predsednik Zveze trgovskih združenj v Ljubljani, predsednik Ljubljanske borze za blago in vrednosti, predsednik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo ter soustanovitelj založbe “Modra ptica”.
Ta si je zastavila nalogo Slovencem posredovati vsa najboljša dela svetovnih pisateljev.; do leta 1941 je izdala petdeset takšnih knjig. Jelačin je podpiral razvoj trgovine na Slovenskem in dal tudi pobudo za graditev trgovske akademije in trgovskega doma v Ljubljani. Zadnji dve leti druge svetovne vojne je bil interniran v Dachauu, po vojni pa so njegovo podjetje nacionalizirali. Ivan Jelačin se je rodil na današnji dan leta 1886 v Ljubljani.
—–
Borec za severno mejo, general Rudolf Maister, s pesniškim imenom Vojanov, sodi med najopaznejše slovenske osebnosti 20. stoletja. S svojim pogumnim dejanjem je ob koncu prve svetovne vojne, po razpadu avstro-ogrske monarhije, najprej v Mariboru, nato pa tudi na širšem štajerskem področju uveljavil ljudsko voljo in dosegel, da je velik del slovenskega narodnostnega in govornega področja Štajerske in Koroške prišel pod slovensko oziroma jugoslovansko upravo.
Na današnji dan leta 1918 je s svojo vojsko razorožil nemško varnostno stražo v Mariboru in jo razpustil. Zaradi tega pomembnega dejanja za slovenstvo je 23. november v samostojni Slovenijii postal državni praznik – dan Rudolfa Maistra.
—–
GOJMIR JUŽNIČ je diplomiral na gradbenem oddelku fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo, leta 1951 pa še na medicinski fakulteti; doktoriral je leta 1967. Med drugim se je izpoponjeval v Franciji in Nemčiji, bil predstojnik Inštituta za fiziologijo pri medicinski fakulteti v Ljubljani, leta 1981 pa je postal redni profesor. Znanstveno-raziskovalno je deloval na področjih fiziologije in kardiovaskularne dinamike ter med drugim vodil raziskovalni projekt o reaktivnosti kardiovaskularnega sistema v naravnih in eksperimentalnih razmerah. Bil je tudi častni predsednik Evropskega združenja za neinvazivno kardiovaskularno dinamiko. Gojmir Južnič se je rodil na današnji dan leta 1918 v Novem mestu.
—–
Gospodarstvenik ANTON DEBEVEC je leta 1941 v Ljubljani končal trgovsko akademijo in se kmalu kot skojevec in politični delavec vključil v narodnoosvobodilno gibanje. Po koncu vojne so ga dodelili upravi državne varnosti. Po službeni dolžnosti je leta 1951 pripravil analizo zaslišanj in obsodb v dachauskih procesih, na katerih so sodili nekdanjim taboriščnikom zaradi domnevnega zavestnega sodelovanja z gestapom. Ugotovil je “izsiljena priznanja, uporabo ponarejenih dokumentov, skratka, s stališča kazenskega prava so bili obsojeni nedolžni.” Naslednje leto je bil Debevec aretiran in obsojen na trinajst let zapora, čez dve leti pa izpuščen.
Nato je delal v zunanji trgovini, leta 1962 pa je postal direktor Industrije usnja Vrhnika. Pod njegovim vodstvom se je ta modernizirala in se razvila v enega izmed integracijskih središč naše usnjarske industrije. Leta 1972 mu je Gospodarska zbornica Slovenije med prvimi podelila najvišje priznanje za gospodarske dosežke – Kraigherjevo nagrado. Anton Debevec se je rodil na današnji dan leta 1923 v Ivanjem selu pri Cerknici.
Od avstro-ogrske kadetnice do Centra vojaškega izobraževanja Slovenske vojske France Mihelič, slikar in grafik z motivi iz domačega okolja Od dneva Osvobodilne fronte do dneva upora proti okupatorju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konec cenzure omogočil izid Prešernove Zdravljice Deportacije prekmurskih Judov Diehl-Oswaldov dachauski proces *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenski tabori spodbujajo narodno zavest Marionetno lutkovno gledališče »Il Piccoli di Podrecca« »Potopljeni svet« teologa, pripovednika in dramatika Stanka Cajnkarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fidelis Terpinc, velepodjetnik in podpornik narodnega gibanja Niko Kuret - etnolog, lutkar in radijec Alja Tkačev, dramska igralka zapisana tudi literaturi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi tlak na ljubljanskih ulicah Rudolf Blüml, pobudnik povojne obnove slovenskega tiska na Koroškem Nemški okupatorji slovesno prepustijo Prekmurje madžarskim zaveznikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zofka Kveder, prva slovenska pisateljica z izrazito individualnostjo Prva prekomorska letalska eskadrilja Skavti, gozdovniki in taborniki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kako je nastajalo Društvo slovenskih pisateljev Tone Kozlevčar, od pastirja do baritonista v Slovenskem oktetu Vladimir Glaser, jedrski fizik v CERN-u *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Hinko Nučič - režiser in gledališki organizator Poskus sporazuma med slovenskimi liberalnimi in katoliškimi politiki Leta 1944 - v Ljubljani prisega, pri Črnomlju pesem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lojze Dolinar, kipar in grafik z obsežnim opusom Slavko Mihelčič in opereta “Pomlad v Rogaški Slatini” Macherjevih 840 kilometrov poleta s toplozračnim balonom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Arheolog Stane Gabrovec na prazgodovinskem grobišču na blejski Pristavi “Planinčeva varianta” v arhangelski veji španske obrambe (šahisti vedo, za kaj gre) Vojaška obveznost in pravica do ugovora vesti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivana Kremžar, uršulinka iz Antologije slovenske religiozne lirike Izid poezij Simona Gregorčiča Milan Spasić in Sergej Mašera - narodna heroja z rušilca »Zagreb« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi tlak na ljubljanskih ulicah Rudolf Blüml, pobudnik povojne obnove slovenskega tiska na Koroškem Nemški okupatorji slovesno prepustijo Prekmurje madžarskim zaveznikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Hvalnica najbrž prvi slovenski pesnici Fanny Hausmann Anton Bezenšek ter stenografija za Slovence, Hrvate, Srbe in Bolgare Ko je napočil čas za slovenski televizijski dnevnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Velikonočni potres v Ljubljani Matej Bor: »Šel je popotnik skozi atomski vek« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dan, ko se Ljubljana po doslej znanih podatkih prvič omeni v zgodovinskih virih France Stare – arheolog in slikar Škoda, ki jo je povzročila vojna, ostala neporavnana *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Velikopotezni načrti plemiča z Bogenšperka Operni pevec Rudolf Francl – častni meščan Ljubljane Josip Slavec, ugledni predvojni gradbenik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Japelj, pisec janzenistične dobe Italijanski okupatorji prevzeli ključe od mesta Ljubljana Konec parne vleke na železnicah po Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Alojzij Remec - tržaški pravnik in dramatik – ptujski župan Ludvik Vrečič - prvi prekmurski akademsko izobraženi slikar Pionirsko delo na televiziji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Brata Miklavc – pisatelja s Pohorja Stoja Puc – zlato s šahovske olimpijade v Dubrovniku Ivan Gradišek, prvi poveljnik Teritorialne obrambe za vzhodno Štajersko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov