Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Veletrgovec IVAN JELAČIN je diplomiral leta 1905 na trgovski akademiji v Pragi. Nekaj let je bil družabnik v očetovem podetju v Ljubljani, nato je ustanovil tovarno zamaškov, leta 1921 je dal pobudo za ustanovitev delniške družbe Merkur, leto pozneje pa je ustanovil še tovarno kisa in špirita Vinocet. V tridesetih letih prejšnjega stoletja je bil med drugim predsednik Zveze trgovskih združenj v Ljubljani, predsednik Ljubljanske borze za blago in vrednosti, predsednik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo ter soustanovitelj založbe “Modra ptica”.
Ta si je zastavila nalogo Slovencem posredovati vsa najboljša dela svetovnih pisateljev.; do leta 1941 je izdala petdeset takšnih knjig. Jelačin je podpiral razvoj trgovine na Slovenskem in dal tudi pobudo za graditev trgovske akademije in trgovskega doma v Ljubljani. Zadnji dve leti druge svetovne vojne je bil interniran v Dachauu, po vojni pa so njegovo podjetje nacionalizirali. Ivan Jelačin se je rodil na današnji dan leta 1886 v Ljubljani.
—–
Borec za severno mejo, general Rudolf Maister, s pesniškim imenom Vojanov, sodi med najopaznejše slovenske osebnosti 20. stoletja. S svojim pogumnim dejanjem je ob koncu prve svetovne vojne, po razpadu avstro-ogrske monarhije, najprej v Mariboru, nato pa tudi na širšem štajerskem področju uveljavil ljudsko voljo in dosegel, da je velik del slovenskega narodnostnega in govornega področja Štajerske in Koroške prišel pod slovensko oziroma jugoslovansko upravo.
Na današnji dan leta 1918 je s svojo vojsko razorožil nemško varnostno stražo v Mariboru in jo razpustil. Zaradi tega pomembnega dejanja za slovenstvo je 23. november v samostojni Slovenijii postal državni praznik – dan Rudolfa Maistra.
—–
GOJMIR JUŽNIČ je diplomiral na gradbenem oddelku fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo, leta 1951 pa še na medicinski fakulteti; doktoriral je leta 1967. Med drugim se je izpoponjeval v Franciji in Nemčiji, bil predstojnik Inštituta za fiziologijo pri medicinski fakulteti v Ljubljani, leta 1981 pa je postal redni profesor. Znanstveno-raziskovalno je deloval na področjih fiziologije in kardiovaskularne dinamike ter med drugim vodil raziskovalni projekt o reaktivnosti kardiovaskularnega sistema v naravnih in eksperimentalnih razmerah. Bil je tudi častni predsednik Evropskega združenja za neinvazivno kardiovaskularno dinamiko. Gojmir Južnič se je rodil na današnji dan leta 1918 v Novem mestu.
—–
Gospodarstvenik ANTON DEBEVEC je leta 1941 v Ljubljani končal trgovsko akademijo in se kmalu kot skojevec in politični delavec vključil v narodnoosvobodilno gibanje. Po koncu vojne so ga dodelili upravi državne varnosti. Po službeni dolžnosti je leta 1951 pripravil analizo zaslišanj in obsodb v dachauskih procesih, na katerih so sodili nekdanjim taboriščnikom zaradi domnevnega zavestnega sodelovanja z gestapom. Ugotovil je “izsiljena priznanja, uporabo ponarejenih dokumentov, skratka, s stališča kazenskega prava so bili obsojeni nedolžni.” Naslednje leto je bil Debevec aretiran in obsojen na trinajst let zapora, čez dve leti pa izpuščen.
Nato je delal v zunanji trgovini, leta 1962 pa je postal direktor Industrije usnja Vrhnika. Pod njegovim vodstvom se je ta modernizirala in se razvila v enega izmed integracijskih središč naše usnjarske industrije. Leta 1972 mu je Gospodarska zbornica Slovenije med prvimi podelila najvišje priznanje za gospodarske dosežke – Kraigherjevo nagrado. Anton Debevec se je rodil na današnji dan leta 1923 v Ivanjem selu pri Cerknici.
6282 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Veletrgovec IVAN JELAČIN je diplomiral leta 1905 na trgovski akademiji v Pragi. Nekaj let je bil družabnik v očetovem podetju v Ljubljani, nato je ustanovil tovarno zamaškov, leta 1921 je dal pobudo za ustanovitev delniške družbe Merkur, leto pozneje pa je ustanovil še tovarno kisa in špirita Vinocet. V tridesetih letih prejšnjega stoletja je bil med drugim predsednik Zveze trgovskih združenj v Ljubljani, predsednik Ljubljanske borze za blago in vrednosti, predsednik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo ter soustanovitelj založbe “Modra ptica”.
Ta si je zastavila nalogo Slovencem posredovati vsa najboljša dela svetovnih pisateljev.; do leta 1941 je izdala petdeset takšnih knjig. Jelačin je podpiral razvoj trgovine na Slovenskem in dal tudi pobudo za graditev trgovske akademije in trgovskega doma v Ljubljani. Zadnji dve leti druge svetovne vojne je bil interniran v Dachauu, po vojni pa so njegovo podjetje nacionalizirali. Ivan Jelačin se je rodil na današnji dan leta 1886 v Ljubljani.
—–
Borec za severno mejo, general Rudolf Maister, s pesniškim imenom Vojanov, sodi med najopaznejše slovenske osebnosti 20. stoletja. S svojim pogumnim dejanjem je ob koncu prve svetovne vojne, po razpadu avstro-ogrske monarhije, najprej v Mariboru, nato pa tudi na širšem štajerskem področju uveljavil ljudsko voljo in dosegel, da je velik del slovenskega narodnostnega in govornega področja Štajerske in Koroške prišel pod slovensko oziroma jugoslovansko upravo.
Na današnji dan leta 1918 je s svojo vojsko razorožil nemško varnostno stražo v Mariboru in jo razpustil. Zaradi tega pomembnega dejanja za slovenstvo je 23. november v samostojni Slovenijii postal državni praznik – dan Rudolfa Maistra.
—–
GOJMIR JUŽNIČ je diplomiral na gradbenem oddelku fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo, leta 1951 pa še na medicinski fakulteti; doktoriral je leta 1967. Med drugim se je izpoponjeval v Franciji in Nemčiji, bil predstojnik Inštituta za fiziologijo pri medicinski fakulteti v Ljubljani, leta 1981 pa je postal redni profesor. Znanstveno-raziskovalno je deloval na področjih fiziologije in kardiovaskularne dinamike ter med drugim vodil raziskovalni projekt o reaktivnosti kardiovaskularnega sistema v naravnih in eksperimentalnih razmerah. Bil je tudi častni predsednik Evropskega združenja za neinvazivno kardiovaskularno dinamiko. Gojmir Južnič se je rodil na današnji dan leta 1918 v Novem mestu.
—–
Gospodarstvenik ANTON DEBEVEC je leta 1941 v Ljubljani končal trgovsko akademijo in se kmalu kot skojevec in politični delavec vključil v narodnoosvobodilno gibanje. Po koncu vojne so ga dodelili upravi državne varnosti. Po službeni dolžnosti je leta 1951 pripravil analizo zaslišanj in obsodb v dachauskih procesih, na katerih so sodili nekdanjim taboriščnikom zaradi domnevnega zavestnega sodelovanja z gestapom. Ugotovil je “izsiljena priznanja, uporabo ponarejenih dokumentov, skratka, s stališča kazenskega prava so bili obsojeni nedolžni.” Naslednje leto je bil Debevec aretiran in obsojen na trinajst let zapora, čez dve leti pa izpuščen.
Nato je delal v zunanji trgovini, leta 1962 pa je postal direktor Industrije usnja Vrhnika. Pod njegovim vodstvom se je ta modernizirala in se razvila v enega izmed integracijskih središč naše usnjarske industrije. Leta 1972 mu je Gospodarska zbornica Slovenije med prvimi podelila najvišje priznanje za gospodarske dosežke – Kraigherjevo nagrado. Anton Debevec se je rodil na današnji dan leta 1923 v Ivanjem selu pri Cerknici.
Avgust Jenko - Kládivar med Preporodovci Ciril Žebot in pobuda povezovanja evropskih narodov med nemškim in ruskim območjem Marijan Kramberger »Lovec na homokumulate« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenska zastava nad ljubljansko gostilno Zlata zvezda Vojna zaprla gledališče Slovenski letalski stotnik Miha Klavora – branilec neba nad Beogradom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najbogatejši Slovenec Josip Gorup izdatno podpiral pesnika Simona Gregorčiča Ema Starc - ena vodilnih igralk medvojnega gledališča Jutro cvetne nedelje prineslo vojno *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slikar Franjo Golob – eden prvih talcev na Slovenskem Marija Ilc (sestra Vendelina) - redovnica in kuharska mojstrica Sergij Vilfan, pomembno delo pravnega zgodovinarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški časnikar in pesnik Lipe Haderlap Prva tehnična raba električne energije pri nas Vladimir Trampuž, začetnik slovenske ginekološke endokrinologije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Rudolf Marc, eden izmed ustanoviteljev tržaške Slovenske demokratične zveze Igor Pretnar, režiser z izkušnjo moskovske šole Branko Gombač, prvi organizator srečanja slovenskih gledališč *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovaški geolog Dionyz Štur raziskuje po Kranjskem in Štajerskem “Slovenski narod”, vodilno slovensko liberalno glasilo, pred prvo svetovno vojno Ladjarska delniška družba z imenom Oceania *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vuzemski ali velikonočni ponedeljek Tone Seliškar - od socialnega ekspresionizma k novi stvarnosti Prvi samostojni proračun Republike Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Verski praznik na prvo nedeljo po prvi pomladni polni luni Naša najvplivnejša pesnica z začetka 20. stoletja "Ne topovska krogla z laškega − »izpodnebnik« z vesolja" Ljudsko štetje leta 1931 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ognjena katastrofa prizadela Tržič Slikarska družina Koželj iz Kamnika Temelji sodobne patronažne zdravstvene nege pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Santorio Santorio - inovator v zdravstvu 17. stoletja Franc Hladnik - ustanovitelj ljubljanskega botaničnega vrta Tragična nesreča spodbudila organizirano reševanje v gorah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Rapoc – »gospodarska uspešnost je pogoj za neodvisnost družbe« Josip Mantuani, zbiralec gradiva za slovensko glasbeno zgodovino Branislava Sušnik, antropologinja v Latinski Ameriki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jan Plestenjak in trpke zgodbe iz škofjeloškega hribovskega okolja Ciril Praček, eden naših prvih tekmovalcev v alpskem smučanju Nasledstvo tradicije predvojnega Akademskega študentskega moškega pevskega zbora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Mencinger - z dobrodušnim humorjem o kulturnih in družbenih razmerah Jože Felc - psihiater, pesnik in pripovednik Poraz italijanske okupacijske vojske v Jelenovem Žlebu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jožef Marija Schemerl, gradbeni strokovnjak 18. stoletja Dr. Franc Kovačič, osrednja osebnost znanstvenega Maribora prve polovice 20. stoletja Prvo veliko mednarodno tekmovanje v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Gregor Somer »vzorni učitelj« na Koroškem Manko Golar in »Okrogle o Veržéncih« Pravna podlaga za nasilno mobilizacijo slovenskih fantov v nemško armado *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Vega, matematik, ki je prispeval k znanstveni revoluciji Zgodovinarka filozofije Alma Sodnik Gabrijel Tomažič, raziskovalec travniških rastlinskih združb in borovih gozdov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Codelli - izumitelj iz Ljubljane Fizik Gvido Pregl in raziskave reaktorjev Pomembna vojaška vaja marca 1991 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Slatkonja dunajski škof slovenskega rodu Janko Glazer, lirik domače pokrajine – pesnik Pohorja Milena Godina - od mariborskega do skopskega gledališča in nazaj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Wagner in začetki sistematičnega opazovanja vremena Antologijska dela Primoža Ramovša Dušan Pirjevec - raziskovalec slovenske moderne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov