Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Dirigent, skladatelj in prevajalec libretov NIKO ŠTRITOF je po končani klasični gimnaziji in šoli Glasbene matice v Ljubljani leta 1900 postal korepetiror in kapelnik Deželnega gledališča, nato pa je na Dunaju študiral pravo in leta 1913 absolviral. Po prvi svetovni vojni je bil učitelj na konservatoriju ter zborovodja in pianist, v letih od 1924 do 1944 pa dirigent in režiser ljubljanske opere. Bil je interpret z velikim občutkom za psihološke finese, glasbeno celovitost in spontanost odrskega dogajanja, kot skladatelja pa so ga zanimali zlasti folklorni motivi.
Med drugim je prevedel 25 opernih besedil iz železnega repertoarja in tudi nekatera manj znana. Z občutkom za verz in pevske zahteve je ohranjal njihovo literarno kakovost in pri nekaterih celo presegel izvirnik. Niko Štritof se je rodil na današnji dan leta 1890 v Ljubljani.
—–
Pesnica, pisateljica in časnikarka ANA PRAČEK KRASNA se je leta 1920 izselila v Združene države Amerike in tam živela do leta 1972. Pisala je s spomini na domovino prežete pesmi in črtice z delavskimi motivi, objavljala pa jih je v slovenskem ameriškem tisku. Med drugo svetovno vojno je urejala Glas naroda. Ta časopis je tudi izdajala in tiskala. Delovala je tudi v slovenskih izseljenskih društvih, med drugo svetovno vojno pa sodelovala v akcijah za pomoč Jugoslaviji. Rodila se je na današnji dan leta 1900 v Dólgi Poljáni pri Ajdovščini.
—–
Arhitekt DUŠAN SAMEC je leta 1957 na fakulteti za arhitekturo v Ljubljani diplomiral z realizacijo “Yugo paviljona” v Izmiru. Kmalu nato je v Ljubljani opremil prve mednarodne razstave radia in telekomunikacij, novih izdelkov in embalaže ter gradbeništva. Nagrade na natečajih v Zagrebu in Ljubljani, natečajni projekt za letališče Surčin pri Beogradu in vrsta drugih so mu odprli pot do oblikovanja razstavnih paviljonov v Gradcu, Celovcu in Milanu.
Med drugim je oblikoval tudi merilne naprave in orodja. Mednarodno se je uveljavil s programom Tigris, oblikovnimi rešitvami proizvodnega programa, ki je zreški Unior uveljavil v 72-ih državah. Za oblikovanje tega orodja je leta 1970 prejel nagrado “Yu design”, takrat najvišje priznanje v industrijski serijski proizvodnji. Med gradbenimi projekti je razvil betonski zidak, ki ga uporabljajo še danes. Oblikoval je tudi več kot petdeset granitnih spomenikov padlim v narodnoosovobodilnem boju ter raziskoval arhitekturno zasnovo makedonske in bosenske hiše. Dušan Samec se je rodil na današnji dan pred 90-imi leti v Lenartu v Slovenskih Goricah.
—–
Ameriški pisatelj MARK TWAIN je bil najprej tiskarski vajenec, nato tiskar in novinar, ladijski pilot na Mississipiju, iskalec zlata in reporter. Velja za enega najbolj znanih humoristov v svetovni književnosti. Odlikuje ga preprost, pogosto pogovorni jezik, govorico in tempo pa je bolj prilagodil poslušanju kot branju. Ustvaril je posrečene, prepričljive in še danes priljubljene junake. Njegovo najslavnejše delo so vsekakor zgodbe o dogodivščinah Toma Sawyerja in Huckleberryja Finna, literarni kritiki pa kot njegovo najboljše delo navajajo delno avtobiografsko zbirko novel »Življenje na Mississipiju«. Mark Twain se je rodil na današnji dan pred 180-imi leti na Floridi v Združenih državah Amerike.
6282 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Dirigent, skladatelj in prevajalec libretov NIKO ŠTRITOF je po končani klasični gimnaziji in šoli Glasbene matice v Ljubljani leta 1900 postal korepetiror in kapelnik Deželnega gledališča, nato pa je na Dunaju študiral pravo in leta 1913 absolviral. Po prvi svetovni vojni je bil učitelj na konservatoriju ter zborovodja in pianist, v letih od 1924 do 1944 pa dirigent in režiser ljubljanske opere. Bil je interpret z velikim občutkom za psihološke finese, glasbeno celovitost in spontanost odrskega dogajanja, kot skladatelja pa so ga zanimali zlasti folklorni motivi.
Med drugim je prevedel 25 opernih besedil iz železnega repertoarja in tudi nekatera manj znana. Z občutkom za verz in pevske zahteve je ohranjal njihovo literarno kakovost in pri nekaterih celo presegel izvirnik. Niko Štritof se je rodil na današnji dan leta 1890 v Ljubljani.
—–
Pesnica, pisateljica in časnikarka ANA PRAČEK KRASNA se je leta 1920 izselila v Združene države Amerike in tam živela do leta 1972. Pisala je s spomini na domovino prežete pesmi in črtice z delavskimi motivi, objavljala pa jih je v slovenskem ameriškem tisku. Med drugo svetovno vojno je urejala Glas naroda. Ta časopis je tudi izdajala in tiskala. Delovala je tudi v slovenskih izseljenskih društvih, med drugo svetovno vojno pa sodelovala v akcijah za pomoč Jugoslaviji. Rodila se je na današnji dan leta 1900 v Dólgi Poljáni pri Ajdovščini.
—–
Arhitekt DUŠAN SAMEC je leta 1957 na fakulteti za arhitekturo v Ljubljani diplomiral z realizacijo “Yugo paviljona” v Izmiru. Kmalu nato je v Ljubljani opremil prve mednarodne razstave radia in telekomunikacij, novih izdelkov in embalaže ter gradbeništva. Nagrade na natečajih v Zagrebu in Ljubljani, natečajni projekt za letališče Surčin pri Beogradu in vrsta drugih so mu odprli pot do oblikovanja razstavnih paviljonov v Gradcu, Celovcu in Milanu.
Med drugim je oblikoval tudi merilne naprave in orodja. Mednarodno se je uveljavil s programom Tigris, oblikovnimi rešitvami proizvodnega programa, ki je zreški Unior uveljavil v 72-ih državah. Za oblikovanje tega orodja je leta 1970 prejel nagrado “Yu design”, takrat najvišje priznanje v industrijski serijski proizvodnji. Med gradbenimi projekti je razvil betonski zidak, ki ga uporabljajo še danes. Oblikoval je tudi več kot petdeset granitnih spomenikov padlim v narodnoosovobodilnem boju ter raziskoval arhitekturno zasnovo makedonske in bosenske hiše. Dušan Samec se je rodil na današnji dan pred 90-imi leti v Lenartu v Slovenskih Goricah.
—–
Ameriški pisatelj MARK TWAIN je bil najprej tiskarski vajenec, nato tiskar in novinar, ladijski pilot na Mississipiju, iskalec zlata in reporter. Velja za enega najbolj znanih humoristov v svetovni književnosti. Odlikuje ga preprost, pogosto pogovorni jezik, govorico in tempo pa je bolj prilagodil poslušanju kot branju. Ustvaril je posrečene, prepričljive in še danes priljubljene junake. Njegovo najslavnejše delo so vsekakor zgodbe o dogodivščinah Toma Sawyerja in Huckleberryja Finna, literarni kritiki pa kot njegovo najboljše delo navajajo delno avtobiografsko zbirko novel »Življenje na Mississipiju«. Mark Twain se je rodil na današnji dan pred 180-imi leti na Floridi v Združenih državah Amerike.
Literarni teoretik Josip Puntar o lepoti v Prešernovi umetnosti Fašistični zločin pri Strunjanu Jože Privšek - glasbenik, odličen na vseh področjih delovanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški zgodovinski zgled za prvo ameriško ustavo Srečko Kosovel, osebnost avantgardne poezije Božena Ravnihar in diagnostika rakavih obolenj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenščina z odredbo jezik uradovanja na sodiščih Jože Pokorn o notranji in zunanji vrednosti denarja Človek na smučeh prvič preletel magično mejo 200 metrov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jože Krivec - literatov pot od Haloz do Argentine Dr. Bogo Grafenauer, zgodovinar bogatega znanstvenega opusa Politični konsenz študentov – a le za kratek čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Saša Šantel, začetnik novejše slovenske grafike Vesna, mesečnik liberalnih dijakov in visokošolcev Elfie Mayerhofer - iz Maribora k filmu in na svetovne glasbene odre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetki delovnopravne zakonodaje pri nas Engelbert Besednjak je za narodnostne in gospodarske pravice manjšine posredoval pri diktatorju Po Mariji Bernetič je poimenovan park v tržaški občini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Hugo Wolf, eden največjih skladateljev romantičnega samospeva Anton Žnideršič, inovator v čebelarstvu Jože Bernik, eden pobudnikov Svetovnega slovenskega kongresa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Štiri tisoč predstav gledališke igralke Berte Ukmar s Krasa Flavtist in skladatelj Fedja Rupel Denarni zavod Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Vajkard Auersperg - od diplomata v Haagu do izgnanca na Kranjskem “Dalje kot sončni žarki spremlja ljubezen ljudstva Franca Jožefa in Elizabeto!” Alojzij Repič, nestor slovenskih kiparjev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ferdinand Seidl: "Kamniške ali Savinjske Alpe, njih zgradba in njih lice" Katoliški duhovnik Izidor Završnik je po lastni volji umrl namesto sojetnika Streli na demonstrante v Škednju pri Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Oblast s sankcijami zoper kritike Jože Kerenčič, zaradi kmečkega vprašanja v nasprotju s Komunistično partijo Jože Pučnik - disident, ki je za demokratične ideje žrtvoval tudi osebno svobodo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mednarodni praznik žena Ko je italijansko osebno ime postalo obvezno Pijača neke mladosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Grafenauer - častni član Mednarodnega društva za raziskovanje ljudskega pripovedništva Slikar, književnik in alpinist Edo Deržaj Gvido Vesel - ubežnik pred fašizmom razvijal pridelavo sadja
Josip Stritar, ustvarjalec, ki je posegel v vse slovstvene vrste, zvrsti in oblike Ivanka Anžič Klemenčič - prva slovenska poklicna časnikarka Agronom Miran Marušič, zaslužen za strokovni dvig primorskega vinarstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Krško dobilo mestne pravice Jože Grdina in njegova knjigarna v Clevelandu Berta Ambrož na Evroviziji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Jurčič in nove pripovedne oblike v slovenskem slovstvu Josip Sernec - politični voditelj Štajerskih Slovencev ob koncu 19. stoletja Janez Strnad - pisec učbenikov mlade navduševal za fiziko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Angelik Hribar, skladatelj sočnih, živahnih in ljudsko obarvanih del Dramatik Jožef Krajnc o izkoriščanju in sočutju do trpečih 3. marca 1929 se je v Mariboru ohladilo na minus 17,7 stopinje Celzija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Joža Lavrenčič, literat, potisnjen v bedo in pozabo Janez Rohaček - nekoliko zadržan komik in izrazit govorni interpret Arheologinja Vera Kolšek in rimska nekropola v Šempetru pri Celju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kmetovalec – list kmetijske družbe Franjo Perič, od preporodovca do ekonomista Majda Potokar – ena naših najpomembnejših igralk povojnega časa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janko Premrl Vojko, zgled primorskega upornika proti fašizmu Kaznovan poskus sodelovanja z britansko obveščevalno službo Prvo tekmovanje za pohorsko Zlato lisico *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov