Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Dirigent, skladatelj in prevajalec libretov NIKO ŠTRITOF je po končani klasični gimnaziji in šoli Glasbene matice v Ljubljani leta 1900 postal korepetiror in kapelnik Deželnega gledališča, nato pa je na Dunaju študiral pravo in leta 1913 absolviral. Po prvi svetovni vojni je bil učitelj na konservatoriju ter zborovodja in pianist, v letih od 1924 do 1944 pa dirigent in režiser ljubljanske opere. Bil je interpret z velikim občutkom za psihološke finese, glasbeno celovitost in spontanost odrskega dogajanja, kot skladatelja pa so ga zanimali zlasti folklorni motivi.
Med drugim je prevedel 25 opernih besedil iz železnega repertoarja in tudi nekatera manj znana. Z občutkom za verz in pevske zahteve je ohranjal njihovo literarno kakovost in pri nekaterih celo presegel izvirnik. Niko Štritof se je rodil na današnji dan leta 1890 v Ljubljani.
—–
Pesnica, pisateljica in časnikarka ANA PRAČEK KRASNA se je leta 1920 izselila v Združene države Amerike in tam živela do leta 1972. Pisala je s spomini na domovino prežete pesmi in črtice z delavskimi motivi, objavljala pa jih je v slovenskem ameriškem tisku. Med drugo svetovno vojno je urejala Glas naroda. Ta časopis je tudi izdajala in tiskala. Delovala je tudi v slovenskih izseljenskih društvih, med drugo svetovno vojno pa sodelovala v akcijah za pomoč Jugoslaviji. Rodila se je na današnji dan leta 1900 v Dólgi Poljáni pri Ajdovščini.
—–
Arhitekt DUŠAN SAMEC je leta 1957 na fakulteti za arhitekturo v Ljubljani diplomiral z realizacijo “Yugo paviljona” v Izmiru. Kmalu nato je v Ljubljani opremil prve mednarodne razstave radia in telekomunikacij, novih izdelkov in embalaže ter gradbeništva. Nagrade na natečajih v Zagrebu in Ljubljani, natečajni projekt za letališče Surčin pri Beogradu in vrsta drugih so mu odprli pot do oblikovanja razstavnih paviljonov v Gradcu, Celovcu in Milanu.
Med drugim je oblikoval tudi merilne naprave in orodja. Mednarodno se je uveljavil s programom Tigris, oblikovnimi rešitvami proizvodnega programa, ki je zreški Unior uveljavil v 72-ih državah. Za oblikovanje tega orodja je leta 1970 prejel nagrado “Yu design”, takrat najvišje priznanje v industrijski serijski proizvodnji. Med gradbenimi projekti je razvil betonski zidak, ki ga uporabljajo še danes. Oblikoval je tudi več kot petdeset granitnih spomenikov padlim v narodnoosovobodilnem boju ter raziskoval arhitekturno zasnovo makedonske in bosenske hiše. Dušan Samec se je rodil na današnji dan pred 90-imi leti v Lenartu v Slovenskih Goricah.
—–
Ameriški pisatelj MARK TWAIN je bil najprej tiskarski vajenec, nato tiskar in novinar, ladijski pilot na Mississipiju, iskalec zlata in reporter. Velja za enega najbolj znanih humoristov v svetovni književnosti. Odlikuje ga preprost, pogosto pogovorni jezik, govorico in tempo pa je bolj prilagodil poslušanju kot branju. Ustvaril je posrečene, prepričljive in še danes priljubljene junake. Njegovo najslavnejše delo so vsekakor zgodbe o dogodivščinah Toma Sawyerja in Huckleberryja Finna, literarni kritiki pa kot njegovo najboljše delo navajajo delno avtobiografsko zbirko novel »Življenje na Mississipiju«. Mark Twain se je rodil na današnji dan pred 180-imi leti na Floridi v Združenih državah Amerike.
6282 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Dirigent, skladatelj in prevajalec libretov NIKO ŠTRITOF je po končani klasični gimnaziji in šoli Glasbene matice v Ljubljani leta 1900 postal korepetiror in kapelnik Deželnega gledališča, nato pa je na Dunaju študiral pravo in leta 1913 absolviral. Po prvi svetovni vojni je bil učitelj na konservatoriju ter zborovodja in pianist, v letih od 1924 do 1944 pa dirigent in režiser ljubljanske opere. Bil je interpret z velikim občutkom za psihološke finese, glasbeno celovitost in spontanost odrskega dogajanja, kot skladatelja pa so ga zanimali zlasti folklorni motivi.
Med drugim je prevedel 25 opernih besedil iz železnega repertoarja in tudi nekatera manj znana. Z občutkom za verz in pevske zahteve je ohranjal njihovo literarno kakovost in pri nekaterih celo presegel izvirnik. Niko Štritof se je rodil na današnji dan leta 1890 v Ljubljani.
—–
Pesnica, pisateljica in časnikarka ANA PRAČEK KRASNA se je leta 1920 izselila v Združene države Amerike in tam živela do leta 1972. Pisala je s spomini na domovino prežete pesmi in črtice z delavskimi motivi, objavljala pa jih je v slovenskem ameriškem tisku. Med drugo svetovno vojno je urejala Glas naroda. Ta časopis je tudi izdajala in tiskala. Delovala je tudi v slovenskih izseljenskih društvih, med drugo svetovno vojno pa sodelovala v akcijah za pomoč Jugoslaviji. Rodila se je na današnji dan leta 1900 v Dólgi Poljáni pri Ajdovščini.
—–
Arhitekt DUŠAN SAMEC je leta 1957 na fakulteti za arhitekturo v Ljubljani diplomiral z realizacijo “Yugo paviljona” v Izmiru. Kmalu nato je v Ljubljani opremil prve mednarodne razstave radia in telekomunikacij, novih izdelkov in embalaže ter gradbeništva. Nagrade na natečajih v Zagrebu in Ljubljani, natečajni projekt za letališče Surčin pri Beogradu in vrsta drugih so mu odprli pot do oblikovanja razstavnih paviljonov v Gradcu, Celovcu in Milanu.
Med drugim je oblikoval tudi merilne naprave in orodja. Mednarodno se je uveljavil s programom Tigris, oblikovnimi rešitvami proizvodnega programa, ki je zreški Unior uveljavil v 72-ih državah. Za oblikovanje tega orodja je leta 1970 prejel nagrado “Yu design”, takrat najvišje priznanje v industrijski serijski proizvodnji. Med gradbenimi projekti je razvil betonski zidak, ki ga uporabljajo še danes. Oblikoval je tudi več kot petdeset granitnih spomenikov padlim v narodnoosovobodilnem boju ter raziskoval arhitekturno zasnovo makedonske in bosenske hiše. Dušan Samec se je rodil na današnji dan pred 90-imi leti v Lenartu v Slovenskih Goricah.
—–
Ameriški pisatelj MARK TWAIN je bil najprej tiskarski vajenec, nato tiskar in novinar, ladijski pilot na Mississipiju, iskalec zlata in reporter. Velja za enega najbolj znanih humoristov v svetovni književnosti. Odlikuje ga preprost, pogosto pogovorni jezik, govorico in tempo pa je bolj prilagodil poslušanju kot branju. Ustvaril je posrečene, prepričljive in še danes priljubljene junake. Njegovo najslavnejše delo so vsekakor zgodbe o dogodivščinah Toma Sawyerja in Huckleberryja Finna, literarni kritiki pa kot njegovo najboljše delo navajajo delno avtobiografsko zbirko novel »Življenje na Mississipiju«. Mark Twain se je rodil na današnji dan pred 180-imi leti na Floridi v Združenih državah Amerike.
Dragotin Kette, prezgodaj ustavljeni pesnik Vladimir Levstik - od iredentista do književnika in prevajalca Pestro odrsko popotovanje Majde Skrbinšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Žandarmerija za varnost, mir in red Ivan in Ludvik Bajde - oče in sin – inovatorja v glasbi Anton Verovšek, eden naših prvih poklicnih gledaliških igralcev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Carlo Marchesetti, raziskovalec flore in zgodovinskih ostalin Društvo Straža in slovenska bogoslužja na Dunaju Tone Bantan in prva strokovna knjiga o kmetijskem strojništvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nadvojvoda Ferdinand drugi nastopi zoper reformacijo Anton Kosi, učitelj in mladinski pisatelj Vida Lasič - študentka vzdrževala ilegalno radijsko postajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Žižek, strokovnjak za statistiko Zima Vrščaj Holly, urednica revij za otroke, ženske in izseljence Prva partizanska igralska skupina na Primorskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Svetopisemske zgodbe v prekmurskem knjižnem jeziku Celovški Slovenec – časopis, ki je izhajal dve leti Zlatan Vauda - od izgnanca do skladatelja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pavla Lovše - prva slovenska koncertna pevka in pedagoginja Minca Rabič in začetki tekmovalnega smučanja na Gorenjskem Boris Pipan - projektant mostov in hidroelektrarn *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Radoslav Razlag - prvi deželni glavar Kranjske slovenskega rodu Rihard Jakopič, osrednja osebnost med umetniki svojega časa Bara Remec - likovna ustvarjalka v mestu pod vrhovi Andov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Žmavc, knjižničar univerzitetne knjižnice v Pragi Marica Ogrinec - pevka ljubljanskega opernega zbora Dr. Drago Klemenčič- prvi urednik verskega programa TV SLO *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Karl Ghega - projektant prve železnice čez slovensko ozemlje Ljubljanski kongres Svete alianse Minka Skaberne - neutrudno delo za slepe in slabovidne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Anton Dolničar - eden ustanoviteljev prve slovenske javne knjižnice Anton Hajdrih in »Buči morje adrijansko ….« Dražgoška bitka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ameriški predsednik Woodrow Wilson in Slovenci Ciril Cvetko - dirigent, skladatelj in pedagog Poslednji boj Pohorskega bataljona *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Schwab, zobozdravnik, skladatelj in pevovodja Preporodovci za neodvisno in svobodno državo Prvi od 29 letalskih napadov na Maribor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Gašpar Mašek, vodja zbora orkestra filharmonične družbe v Ljubljani Miha Maleš - slikarski duh barvnega realizma in intimizma Anton Bitenc, zadnji Plečnikov asistent *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fran Serafin Vilhar - začetnik novoromantičnih slogovnih smeri v glasbi pri nas Rado Pregarc - vsestranski gledališki ustvarjalec Ljubljana dobi Splošno žensko društvo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lublanske novice – prvi slovenski časopis Antonija Štupca - učiteljica in narodna buditeljica Žrtve »pohorske afere« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janja Miklavčič - za enako učiteljsko delo enako plačilo Božidar Race in enotno računovodstvo v gospodarstvu Verigarji – naša poštna znamka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tajno štetje prebivalstva v Julijski krajini »Slovenka« – tržaški list slovenskih žena Dr. Janez Stanonik in zasluge za razvoj anglistike in germanistike pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Veseli koledniki« Najstarejše znano prekmursko pisno besedilo Fran Krapeš in prva kavarna s slovenskim napisom na Kongresnem trgu v Ljubljani *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Neveljaven email naslov