Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slikar FRANC KAVČIČ je bil prvi Slovenec, ki je postal direktor dunajske umetnostne akademije. Tako visokega službenega mesta ni dotlej dosegel noben umetnik slovenskega rodu. Rodil se je na današnji dan pred 260-imi leti v Gorici. Šolanje na Dunaju, v Bologni in Rimu mu je omogočil grof Cobénzl. Leta 1796 ga je beneška akademija imenovala za člana svojega gremija. Istega leta je bil imenovan za korektorja, nato profesorja in od leta 1820 do smrti za direktorja dunajske akademije. Franc Kavčič je slikal v olju, najpogosteje mitološke in biblijske prizore; ohranilo se je približno dva tisoč njegovih risb.
—–
Ljubljanski mestni fizik, zdravnik Viljem Kovač, je leta 1875 spisal spomenico, v kateri je opisal higienske pomanjkljivosti v mestu in nakazal, kako naj bi jih odpravili. Poleg običajnih pregledov posodja v kavarnah ter sadja, rib in drugih živil na tržnici, se je lotil tudi odpravljanja ali pa vsaj posodobljanja greznic, saj so bile prav te eno glavnih žarišč za širitev nevarnih epidemij. Iz večinoma zanemarjenih in odprtih greznic deželnega stolnega mesta Ljubljane je zaudarjalo, kmetje iz bližnje okolice pa so na svoje njive odvažali fekalije iz greznic kar v odprtih sodčkih. Mestne oblasti so kmalu zaukazale prevoze v zaprtih sodih in to v točno določenih nočnih urah ter prekritje greznic na način, kot veleva postava.
Še večji problem so bile hiše brez greznic, saj so stanovalci odvode iz stranišč napeljali kar neposredno v cestne kanale, ki so se iztekali v Ljubljanico. Nekaj pozneje so začeli graditi betonske kanale in greznice prazniti pnevmatično, sistem modernejše kanalizacije pa se je le širil in pred približno sto leti je bilo v Ljubljani na mestno kanalizacijsko omrežje priključena že dobra tretjina hiš.
—–
Med našimi prevajalci je bil ANTON SOVRÈ eden prvih, ki je znal v sebi združiti filozofa, prevajalca in pesnika, s svojimi deli pa je veliko pripomogel k boljšemu poznavanju antičnega življenja in mišljenja. Pisal je razprave, ocene in poročila o književnosti, jeziku, kulturi in zgodovini starih Grkov in Rimljanov. Kot klasični filolog in profesor na ljubljanski univerzi je bil eden najboljših prevajalcev iz klasičnih jezikov.
Študiral je na dunajski, graški in ljubljanski univerzi. Med prvo svetovno vojno je bil na fronti, potem pa je poučeval na gimnazijah na Ptuju, v Ljubljani ter v Srbiji. Takoj po drugi svetovni vojni je bil dramaturg v ljubljanski Drami, nato pa do upokojitve profesor grškega jezika in književnosti na ljubljanski univerzi. Dvakrat je dobil Prešernovo nagrado, po njem pa so poimenovali tudi nagrade za največje dosežke v prevodni književnosti. Klasični filolog in prevajalec Anton Sovre se je rodil na današnji dan pred 130-imi leti v Šavni peči pri Zidanem Mostu.
—–
Pesnik in mladinski pisatelj FRANC LOČNIŠKAR se je rodil na današnji dan pred 130-imi leti v Zbiljah pri Medvodah. Že kot učiteljiščnik v Kopru je v mladinskih in leposlovnih listih pod različnimi psevdonimi (Taras Vasiljev, Slavko Slavič in Boris Maksimov) objavljal pesmi, povesti in črtice, ki jih je pozneje zbral v več zbirk. Kot učitelj je služboval v različnih krajih na Slovenskem, nazadnje pa je bil ljubljanski šolski nadzornik. Franc Ločniškar je pisal tudi pedagoške sestavke, za slovenske šole v Benečiji pa je pripravil leposlovne dele šolskih beril.
6282 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Slikar FRANC KAVČIČ je bil prvi Slovenec, ki je postal direktor dunajske umetnostne akademije. Tako visokega službenega mesta ni dotlej dosegel noben umetnik slovenskega rodu. Rodil se je na današnji dan pred 260-imi leti v Gorici. Šolanje na Dunaju, v Bologni in Rimu mu je omogočil grof Cobénzl. Leta 1796 ga je beneška akademija imenovala za člana svojega gremija. Istega leta je bil imenovan za korektorja, nato profesorja in od leta 1820 do smrti za direktorja dunajske akademije. Franc Kavčič je slikal v olju, najpogosteje mitološke in biblijske prizore; ohranilo se je približno dva tisoč njegovih risb.
—–
Ljubljanski mestni fizik, zdravnik Viljem Kovač, je leta 1875 spisal spomenico, v kateri je opisal higienske pomanjkljivosti v mestu in nakazal, kako naj bi jih odpravili. Poleg običajnih pregledov posodja v kavarnah ter sadja, rib in drugih živil na tržnici, se je lotil tudi odpravljanja ali pa vsaj posodobljanja greznic, saj so bile prav te eno glavnih žarišč za širitev nevarnih epidemij. Iz večinoma zanemarjenih in odprtih greznic deželnega stolnega mesta Ljubljane je zaudarjalo, kmetje iz bližnje okolice pa so na svoje njive odvažali fekalije iz greznic kar v odprtih sodčkih. Mestne oblasti so kmalu zaukazale prevoze v zaprtih sodih in to v točno določenih nočnih urah ter prekritje greznic na način, kot veleva postava.
Še večji problem so bile hiše brez greznic, saj so stanovalci odvode iz stranišč napeljali kar neposredno v cestne kanale, ki so se iztekali v Ljubljanico. Nekaj pozneje so začeli graditi betonske kanale in greznice prazniti pnevmatično, sistem modernejše kanalizacije pa se je le širil in pred približno sto leti je bilo v Ljubljani na mestno kanalizacijsko omrežje priključena že dobra tretjina hiš.
—–
Med našimi prevajalci je bil ANTON SOVRÈ eden prvih, ki je znal v sebi združiti filozofa, prevajalca in pesnika, s svojimi deli pa je veliko pripomogel k boljšemu poznavanju antičnega življenja in mišljenja. Pisal je razprave, ocene in poročila o književnosti, jeziku, kulturi in zgodovini starih Grkov in Rimljanov. Kot klasični filolog in profesor na ljubljanski univerzi je bil eden najboljših prevajalcev iz klasičnih jezikov.
Študiral je na dunajski, graški in ljubljanski univerzi. Med prvo svetovno vojno je bil na fronti, potem pa je poučeval na gimnazijah na Ptuju, v Ljubljani ter v Srbiji. Takoj po drugi svetovni vojni je bil dramaturg v ljubljanski Drami, nato pa do upokojitve profesor grškega jezika in književnosti na ljubljanski univerzi. Dvakrat je dobil Prešernovo nagrado, po njem pa so poimenovali tudi nagrade za največje dosežke v prevodni književnosti. Klasični filolog in prevajalec Anton Sovre se je rodil na današnji dan pred 130-imi leti v Šavni peči pri Zidanem Mostu.
—–
Pesnik in mladinski pisatelj FRANC LOČNIŠKAR se je rodil na današnji dan pred 130-imi leti v Zbiljah pri Medvodah. Že kot učiteljiščnik v Kopru je v mladinskih in leposlovnih listih pod različnimi psevdonimi (Taras Vasiljev, Slavko Slavič in Boris Maksimov) objavljal pesmi, povesti in črtice, ki jih je pozneje zbral v več zbirk. Kot učitelj je služboval v različnih krajih na Slovenskem, nazadnje pa je bil ljubljanski šolski nadzornik. Franc Ločniškar je pisal tudi pedagoške sestavke, za slovenske šole v Benečiji pa je pripravil leposlovne dele šolskih beril.
Literarni teoretik Josip Puntar o lepoti v Prešernovi umetnosti Fašistični zločin pri Strunjanu Jože Privšek - glasbenik, odličen na vseh področjih delovanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški zgodovinski zgled za prvo ameriško ustavo Srečko Kosovel, osebnost avantgardne poezije Božena Ravnihar in diagnostika rakavih obolenj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenščina z odredbo jezik uradovanja na sodiščih Jože Pokorn o notranji in zunanji vrednosti denarja Človek na smučeh prvič preletel magično mejo 200 metrov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jože Krivec - literatov pot od Haloz do Argentine Dr. Bogo Grafenauer, zgodovinar bogatega znanstvenega opusa Politični konsenz študentov – a le za kratek čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Saša Šantel, začetnik novejše slovenske grafike Vesna, mesečnik liberalnih dijakov in visokošolcev Elfie Mayerhofer - iz Maribora k filmu in na svetovne glasbene odre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetki delovnopravne zakonodaje pri nas Engelbert Besednjak je za narodnostne in gospodarske pravice manjšine posredoval pri diktatorju Po Mariji Bernetič je poimenovan park v tržaški občini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Hugo Wolf, eden največjih skladateljev romantičnega samospeva Anton Žnideršič, inovator v čebelarstvu Jože Bernik, eden pobudnikov Svetovnega slovenskega kongresa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Štiri tisoč predstav gledališke igralke Berte Ukmar s Krasa Flavtist in skladatelj Fedja Rupel Denarni zavod Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Vajkard Auersperg - od diplomata v Haagu do izgnanca na Kranjskem “Dalje kot sončni žarki spremlja ljubezen ljudstva Franca Jožefa in Elizabeto!” Alojzij Repič, nestor slovenskih kiparjev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ferdinand Seidl: "Kamniške ali Savinjske Alpe, njih zgradba in njih lice" Katoliški duhovnik Izidor Završnik je po lastni volji umrl namesto sojetnika Streli na demonstrante v Škednju pri Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Oblast s sankcijami zoper kritike Jože Kerenčič, zaradi kmečkega vprašanja v nasprotju s Komunistično partijo Jože Pučnik - disident, ki je za demokratične ideje žrtvoval tudi osebno svobodo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mednarodni praznik žena Ko je italijansko osebno ime postalo obvezno Pijača neke mladosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Grafenauer - častni član Mednarodnega društva za raziskovanje ljudskega pripovedništva Slikar, književnik in alpinist Edo Deržaj Gvido Vesel - ubežnik pred fašizmom razvijal pridelavo sadja
Josip Stritar, ustvarjalec, ki je posegel v vse slovstvene vrste, zvrsti in oblike Ivanka Anžič Klemenčič - prva slovenska poklicna časnikarka Agronom Miran Marušič, zaslužen za strokovni dvig primorskega vinarstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Krško dobilo mestne pravice Jože Grdina in njegova knjigarna v Clevelandu Berta Ambrož na Evroviziji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Jurčič in nove pripovedne oblike v slovenskem slovstvu Josip Sernec - politični voditelj Štajerskih Slovencev ob koncu 19. stoletja Janez Strnad - pisec učbenikov mlade navduševal za fiziko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Angelik Hribar, skladatelj sočnih, živahnih in ljudsko obarvanih del Dramatik Jožef Krajnc o izkoriščanju in sočutju do trpečih 3. marca 1929 se je v Mariboru ohladilo na minus 17,7 stopinje Celzija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Joža Lavrenčič, literat, potisnjen v bedo in pozabo Janez Rohaček - nekoliko zadržan komik in izrazit govorni interpret Arheologinja Vera Kolšek in rimska nekropola v Šempetru pri Celju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kmetovalec – list kmetijske družbe Franjo Perič, od preporodovca do ekonomista Majda Potokar – ena naših najpomembnejših igralk povojnega časa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janko Premrl Vojko, zgled primorskega upornika proti fašizmu Kaznovan poskus sodelovanja z britansko obveščevalno službo Prvo tekmovanje za pohorsko Zlato lisico *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov