Slikar FRANC KAVČIČ je bil prvi Slovenec, ki je postal direktor dunajske umetnostne akademije. Tako visokega službenega mesta ni dotlej dosegel noben umetnik slovenskega rodu. Rodil se je na današnji dan pred 260-imi leti v Gorici. Šolanje na Dunaju, v Bologni in Rimu mu je omogočil grof Cobénzl. Leta 1796 ga je beneška akademija imenovala za člana svojega gremija. Istega leta je bil imenovan za korektorja, nato profesorja in od leta 1820 do smrti za direktorja dunajske akademije. Franc Kavčič je slikal v olju, najpogosteje mitološke in biblijske prizore; ohranilo se je približno dva tisoč njegovih risb.

—–

Ljubljanski mestni fizik, zdravnik Viljem Kovač, je leta 1875 spisal spomenico, v kateri je opisal higienske pomanjkljivosti v mestu in nakazal, kako naj bi jih odpravili. Poleg običajnih pregledov posodja v kavarnah ter sadja, rib in drugih živil na tržnici, se je lotil tudi odpravljanja ali pa vsaj posodobljanja greznic, saj so bile prav te eno glavnih žarišč za širitev nevarnih epidemij. Iz večinoma zanemarjenih in odprtih greznic deželnega stolnega mesta Ljubljane je zaudarjalo, kmetje iz bližnje okolice pa so na svoje njive odvažali fekalije iz greznic kar v odprtih sodčkih. Mestne oblasti so kmalu zaukazale  prevoze v zaprtih sodih in to v točno določenih nočnih urah ter prekritje greznic na način,  kot veleva postava.

Še večji problem so bile hiše brez greznic, saj so stanovalci odvode iz stranišč napeljali kar neposredno v cestne kanale, ki so se iztekali v Ljubljanico. Nekaj pozneje so začeli graditi betonske kanale in  greznice prazniti pnevmatično, sistem modernejše kanalizacije pa se je le širil in pred približno sto leti je bilo v Ljubljani na mestno kanalizacijsko omrežje priključena že dobra tretjina hiš.

—–

 Med našimi  prevajalci  je bil  ANTON  SOVRÈ  eden prvih, ki je znal v sebi združiti filozofa, prevajalca in pesnika, s svojimi deli pa je veliko pripomogel k boljšemu poznavanju antičnega življenja in mišljenja. Pisal je razprave, ocene in poročila o književnosti, jeziku, kulturi in zgodovini starih Grkov in Rimljanov. Kot klasični filolog in profesor na ljubljanski univerzi je bil eden najboljših prevajalcev iz klasičnih jezikov.

Študiral je na dunajski, graški in ljubljanski univerzi. Med prvo svetovno vojno je bil na fronti, potem pa je poučeval na gimnazijah na Ptuju, v Ljubljani ter v Srbiji. Takoj po drugi svetovni vojni je bil dramaturg v ljubljanski Drami, nato pa do upokojitve profesor grškega jezika in književnosti na ljubljanski univerzi. Dvakrat je dobil Prešernovo nagrado, po njem pa so poimenovali tudi nagrade za največje dosežke v prevodni književnosti. Klasični filolog in prevajalec Anton Sovre se je rodil na današnji dan pred 130-imi leti v Šavni peči pri Zidanem Mostu.

—–

 Pesnik in mladinski pisatelj  FRANC  LOČNIŠKAR  se je rodil na današnji dan pred 130-imi leti v Zbiljah pri Medvodah. Že kot učiteljiščnik v Kopru je v mladinskih in leposlovnih listih pod različnimi psevdonimi (Taras Vasiljev, Slavko Slavič in Boris Maksimov) objavljal pesmi, povesti in črtice, ki jih je pozneje zbral v več zbirk. Kot učitelj je služboval v različnih krajih na Slovenskem, nazadnje pa je bil ljubljanski šolski nadzornik. Franc Ločniškar je pisal tudi pedagoške sestavke, za slovenske šole v Benečiji pa je pripravil leposlovne dele šolskih beril.