Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

04.12.2015


Slikar FRANC KAVČIČ je bil prvi Slovenec, ki je postal direktor dunajske umetnostne akademije. Tako visokega službenega mesta ni dotlej dosegel noben umetnik slovenskega rodu. Rodil se je na današnji dan pred 260-imi leti v Gorici. Šolanje na Dunaju, v Bologni in Rimu mu je omogočil grof Cobénzl. Leta 1796 ga je beneška akademija imenovala za člana svojega gremija. Istega leta je bil imenovan za korektorja, nato profesorja in od leta 1820 do smrti za direktorja dunajske akademije. Franc Kavčič je slikal v olju, najpogosteje mitološke in biblijske prizore; ohranilo se je približno dva tisoč njegovih risb.

—–

Ljubljanski mestni fizik, zdravnik Viljem Kovač, je leta 1875 spisal spomenico, v kateri je opisal higienske pomanjkljivosti v mestu in nakazal, kako naj bi jih odpravili. Poleg običajnih pregledov posodja v kavarnah ter sadja, rib in drugih živil na tržnici, se je lotil tudi odpravljanja ali pa vsaj posodobljanja greznic, saj so bile prav te eno glavnih žarišč za širitev nevarnih epidemij. Iz večinoma zanemarjenih in odprtih greznic deželnega stolnega mesta Ljubljane je zaudarjalo, kmetje iz bližnje okolice pa so na svoje njive odvažali fekalije iz greznic kar v odprtih sodčkih. Mestne oblasti so kmalu zaukazale  prevoze v zaprtih sodih in to v točno določenih nočnih urah ter prekritje greznic na način,  kot veleva postava.

Še večji problem so bile hiše brez greznic, saj so stanovalci odvode iz stranišč napeljali kar neposredno v cestne kanale, ki so se iztekali v Ljubljanico. Nekaj pozneje so začeli graditi betonske kanale in  greznice prazniti pnevmatično, sistem modernejše kanalizacije pa se je le širil in pred približno sto leti je bilo v Ljubljani na mestno kanalizacijsko omrežje priključena že dobra tretjina hiš.

—–

 Med našimi  prevajalci  je bil  ANTON  SOVRÈ  eden prvih, ki je znal v sebi združiti filozofa, prevajalca in pesnika, s svojimi deli pa je veliko pripomogel k boljšemu poznavanju antičnega življenja in mišljenja. Pisal je razprave, ocene in poročila o književnosti, jeziku, kulturi in zgodovini starih Grkov in Rimljanov. Kot klasični filolog in profesor na ljubljanski univerzi je bil eden najboljših prevajalcev iz klasičnih jezikov.

Študiral je na dunajski, graški in ljubljanski univerzi. Med prvo svetovno vojno je bil na fronti, potem pa je poučeval na gimnazijah na Ptuju, v Ljubljani ter v Srbiji. Takoj po drugi svetovni vojni je bil dramaturg v ljubljanski Drami, nato pa do upokojitve profesor grškega jezika in književnosti na ljubljanski univerzi. Dvakrat je dobil Prešernovo nagrado, po njem pa so poimenovali tudi nagrade za največje dosežke v prevodni književnosti. Klasični filolog in prevajalec Anton Sovre se je rodil na današnji dan pred 130-imi leti v Šavni peči pri Zidanem Mostu.

—–

 Pesnik in mladinski pisatelj  FRANC  LOČNIŠKAR  se je rodil na današnji dan pred 130-imi leti v Zbiljah pri Medvodah. Že kot učiteljiščnik v Kopru je v mladinskih in leposlovnih listih pod različnimi psevdonimi (Taras Vasiljev, Slavko Slavič in Boris Maksimov) objavljal pesmi, povesti in črtice, ki jih je pozneje zbral v več zbirk. Kot učitelj je služboval v različnih krajih na Slovenskem, nazadnje pa je bil ljubljanski šolski nadzornik. Franc Ločniškar je pisal tudi pedagoške sestavke, za slovenske šole v Benečiji pa je pripravil leposlovne dele šolskih beril.


Na današnji dan

6282 epizod

Na današnji dan

6282 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

04.12.2015


Slikar FRANC KAVČIČ je bil prvi Slovenec, ki je postal direktor dunajske umetnostne akademije. Tako visokega službenega mesta ni dotlej dosegel noben umetnik slovenskega rodu. Rodil se je na današnji dan pred 260-imi leti v Gorici. Šolanje na Dunaju, v Bologni in Rimu mu je omogočil grof Cobénzl. Leta 1796 ga je beneška akademija imenovala za člana svojega gremija. Istega leta je bil imenovan za korektorja, nato profesorja in od leta 1820 do smrti za direktorja dunajske akademije. Franc Kavčič je slikal v olju, najpogosteje mitološke in biblijske prizore; ohranilo se je približno dva tisoč njegovih risb.

—–

Ljubljanski mestni fizik, zdravnik Viljem Kovač, je leta 1875 spisal spomenico, v kateri je opisal higienske pomanjkljivosti v mestu in nakazal, kako naj bi jih odpravili. Poleg običajnih pregledov posodja v kavarnah ter sadja, rib in drugih živil na tržnici, se je lotil tudi odpravljanja ali pa vsaj posodobljanja greznic, saj so bile prav te eno glavnih žarišč za širitev nevarnih epidemij. Iz večinoma zanemarjenih in odprtih greznic deželnega stolnega mesta Ljubljane je zaudarjalo, kmetje iz bližnje okolice pa so na svoje njive odvažali fekalije iz greznic kar v odprtih sodčkih. Mestne oblasti so kmalu zaukazale  prevoze v zaprtih sodih in to v točno določenih nočnih urah ter prekritje greznic na način,  kot veleva postava.

Še večji problem so bile hiše brez greznic, saj so stanovalci odvode iz stranišč napeljali kar neposredno v cestne kanale, ki so se iztekali v Ljubljanico. Nekaj pozneje so začeli graditi betonske kanale in  greznice prazniti pnevmatično, sistem modernejše kanalizacije pa se je le širil in pred približno sto leti je bilo v Ljubljani na mestno kanalizacijsko omrežje priključena že dobra tretjina hiš.

—–

 Med našimi  prevajalci  je bil  ANTON  SOVRÈ  eden prvih, ki je znal v sebi združiti filozofa, prevajalca in pesnika, s svojimi deli pa je veliko pripomogel k boljšemu poznavanju antičnega življenja in mišljenja. Pisal je razprave, ocene in poročila o književnosti, jeziku, kulturi in zgodovini starih Grkov in Rimljanov. Kot klasični filolog in profesor na ljubljanski univerzi je bil eden najboljših prevajalcev iz klasičnih jezikov.

Študiral je na dunajski, graški in ljubljanski univerzi. Med prvo svetovno vojno je bil na fronti, potem pa je poučeval na gimnazijah na Ptuju, v Ljubljani ter v Srbiji. Takoj po drugi svetovni vojni je bil dramaturg v ljubljanski Drami, nato pa do upokojitve profesor grškega jezika in književnosti na ljubljanski univerzi. Dvakrat je dobil Prešernovo nagrado, po njem pa so poimenovali tudi nagrade za največje dosežke v prevodni književnosti. Klasični filolog in prevajalec Anton Sovre se je rodil na današnji dan pred 130-imi leti v Šavni peči pri Zidanem Mostu.

—–

 Pesnik in mladinski pisatelj  FRANC  LOČNIŠKAR  se je rodil na današnji dan pred 130-imi leti v Zbiljah pri Medvodah. Že kot učiteljiščnik v Kopru je v mladinskih in leposlovnih listih pod različnimi psevdonimi (Taras Vasiljev, Slavko Slavič in Boris Maksimov) objavljal pesmi, povesti in črtice, ki jih je pozneje zbral v več zbirk. Kot učitelj je služboval v različnih krajih na Slovenskem, nazadnje pa je bil ljubljanski šolski nadzornik. Franc Ločniškar je pisal tudi pedagoške sestavke, za slovenske šole v Benečiji pa je pripravil leposlovne dele šolskih beril.


02.08.2024

5. avgust - pomen mesta Koper v 16. stoletju (1584)

Ena izmed začetnic sodobnega plesa pri nas Skladatelj, ki je ustvaril »pravljični balet« Zgodovinski uspeh alpinističnega para v severni steni Špika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


26.07.2024

4. avgust - Manica Koman (1880) radijska pripovedovalka pravljic in zgodb

Jezikoslovec s Koroškega Teolog, pisatelj in pesnik Začetek televizijskega oddajanja na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


26.07.2024

3. avgust - »Pil sem te in ne izpil, Ljubezen ...« - Alojz Gradnik (1882)

Redni profesor gradbeništva v Helsinkih S sadjem in vinom po evropskih razstavah Basist ter operni in koncertni pevec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


26.07.2024

2. avgust - Lojze Simoniti (1901) zdravnik zoper tuberkulozo

Za razvoj pridelave sadja Denarna reforma podonavske monarhije Trener na poti do olimpijskih odličij *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


26.07.2024

1. avgust - bitka na stičišču slovanskega, ogrskega in germanskega sveta (1164)

Škof, ki se je uprl zahtevi nacistov Na Bledu o Balkanski federaciji Samopostrežne trgovine prihajajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


26.07.2024

31. julij - Josip Ličan (1874) ustanovitelj Goriške Mohorjeve družbe

Ugledno ime slovenske pedagogike Politični konflikt namesto avtoceste Osimski sporazumi, kot sta jih sklenili Jugoslavija in Italija ostajajo v veljavi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


26.07.2024

30. julij - Franc Šrimpf (1924) med novinarstvom, publicistiko in prevajalstvom

Eden začetnikov cepljenja proti črnim kozam Od pop arta prek abstrakcije do erotičnih motivov Osvobajanje Zgornje Savinjske doline *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


26.07.2024

29. julij - Lovrenc Košir (1804) poštni inovator

Prvi turistični vzpon na najvišjo goro Avstrije Slovenski vojaki pri zasedbi Bosne in Hercegovine Nacisti staršem odvzeli 650 otrok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.07.2024

28. julij - Marijan Mole (1924) strokovnjak za zgodovino Irana

Prvi potujoči izposojevalec knjig Zaslužni župan Šoštanja Iz gledališča na politični sodni proces *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.07.2024

27. julij - Jakob Frančišek Zupan (1734) in uglasbitev prvega izvirnega opernega besedil v slovenščini

Knjige, ki so Slovence naučile brati Ko je z Dunaja v Trst prisopihal prvi vlak Gledališka kariera na ljubljanskih in beograjskih odrih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.07.2024

26. julij - Radio Osvobodilne fronte (1944)

Poverjenik za uk in bogočastje pri prvi narodni vladi Koroški kronist dogajanja v Slovenskih goricah Češki planinci in njihova koča pod Grintovci *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.07.2024

25. julij - prve mestne občine na Slovenskem (1934)

Potopis odprave v Kartum Franz Liszt v Rogaški Slatini Pionir sodobne ribiške biologije v Jadranskem morju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.07.2024

24. julij - Anton Oblak (1914) in njegovo delo za boljši pouk zemljepisa

Olimpijska kolajna za sabljača Satirik jezi gospodo Zadnji vojaki iz Slovenije zapuščajo Jugoslovansko armado *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.07.2024

23. julij - koreografinja Vlasta Hegedušić (1930)

Provokacija na odru ljubljanske Drame Zakon o vseučilišču Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani Prvi splošni krajevni muzej v Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.07.2024

22. julij - zločin v celjskem Starem piskru (1942)

Prvi Slomškov namestnik na mariborskem škofijskem sedežu Pomoč otrokom pri boleznih ušes, nosu in grla Časopis, ki je pozival k povezovanju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.07.2024

21. julij - Alojz Rebula (1924) pomembno ime zamejskega literarnega ustvarjanja

Sedemdesetletna igralska kariera Partizansko letališče v Loški dolini Prvi kilometri samo polovične avtoceste *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.07.2024

20. julij - Leon Štukelj in »Ave, triumphator!« (1924)

Guverner Ilirskih provinc uvedel pouk v »deželnem jeziku« Mariborčan v pomorski bitki pri otoku Vis Zborovodja in zbiralec ljudskih pesmi iz Roža *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


18.07.2024

19. julij - Kaj imata skupnega Vertovčeva »Vinoreja« in Prešernova »Zdravljica« (1843)

Koroški kulturnik, šolnik in gospodarstvenik Od diplomata do antropologa Ko so gorele slovenske vasi ... *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


18.07.2024

18. julij - posvetitev Plečnikove cerkve Gospodovega vnebohoda v Bogojini (1954)

Luksemburški uspeh telovadca Jožeta Primožiča - Toša Strokovnjak za avtomatizacijo proizvodnih procesov Jugoslovanska ljudska armada bo v treh mesecih zapustila Slovenijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.07.2024

17. julij - Josip Boncelj (1884) eden naših prvih univerzitetnih predavateljev strojništva

Iz Bele krajine na škofijski sedež v Michiganu Češki agronom na Kranjskem zatira trtno uš S kraljevim ukazom je Laško postalo mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 6 od 315
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov