Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Auerspergi ali Turjačani so bili ena pomembnejših kranjskih plemiških rodbin, iz nje je izšlo mnogo vojaških častnikov ter upravnih in političnih funkcionarjev. Med temi je najbolj znan Herbert III. Turjaški, rojen leta 1528 v Donji Budački na Hrvaškem, kjer je 47 let pozneje kot vrhovni poveljnik hrvaške in slavonske Vojne krajine v boju s Turki tudi padel.
Zmagovalec v bitki, Ferhad paša, se je na današnji dan tistega leta, torej 9. decembra 1575, zmagoslavno vrnil v Carigrad, v sprevodu pa so Turki na dolgih drogovih nosili odsekani glavi Herberta Turjaškega in njegovega pribočnika Friderika Višnjegorskega. Po dolgotrajnih pogajanjih se je pozneje družinama obeh posrečilo, da sta glavi odkupili in ju preparirani hranili na gradu Turjak vse do leta 1943. Z denarjem od odkupnine je Ferhad paša v Banjaluki zgradil džamijo Ferhadijo.
—-
Zoofiziolog IVAN REGEN se je rodil na današnji dan leta 1868 v Lajšah pri Trati v Poljanski dolini. Na Dunaju je študiral naravoslovje in se že v doktorski disertaciji posvetil preučevanju oglašanja žuželk, zlasti murnov. Velja za začetnika znanstvene bioakustike, saj je prvi pojasnil sluh pri murnih in kobilicah. Pripomočke za poskuse si je po večini izmislil in jih izdelal sam; za te izumiteljske dosežke so mu priznali več patentov. Čeprav je ves čas deloval na Dunaju, je ostal tesno povezan s Slovenijo in bil med drugim ob ustanovitvi Akademije znanosti izvoljen za dopisnega člana. Ivan Regen je vso svojo znanstveno zapuščino namenil slovenski univerzi, vendar pa je največji del zgorel med požarom v njegovem dunajskem laboratoriju.
—–
Eden izmed najboljših slovenskih fotografov JOSIP PELIKAN je imel v letih od 1910 do 1920 fotografski atelje v Idriji, nato pa se je preselil v Celje. Tam je obnovil stekleni atelje fotografa Lenza in odprl podružnico v Rogaški Slatini. Gojil je kakovostno portretno fotografijo v različnih tehnikah in ustvaril številne portrete uglednih slovenskih kulturnikov. Zapustil je tudi izjemen opus pokrajinske, turistične, reportažne in arhitekturne fotografije. Ti motivi so izhajali kot razglednice ter kot reprodukcije v knjigah in revijah. Josip Pelikan se je rodil na današnji dan pred 130-imi leti v Trbižu.
—–
Zdravnik pediater MARIJ AVČIN je študiral v Ljubljani in Zagrebu, kjer je leta 1937 promoviral, doktorat znanosti pa si je pridobil leta 1964 z disertacijo “Učinki krvnega sorodstva na potomstvo”. Med okupacijo je delal v Dečjem domu v Ljubljani in sodeloval v narodnoosvobodilnem gibanju. Po osvoboditvi je nekaj časa delal v armadni bolnišnici v Ljubljani, nato pa na otroški kliniki. Bil je redni profesor na medicinski fakulteti in tudi njen dekan. Sodeloval je pri graditvi in organizaciji nove otroške klinike v Ljubljani in bil pobudnik za ustanovitev superspecialističnih oddelkov te klinike, otroških jasli in dečjih domov.
Opravljal je tudi pomembne funkcije na področju otroškega zdravstvenega varstva; med drugim je bil predsednik Zvezne komisije za zaščito mater in otrok, predsednik Združenja pediatrov Jugoslavije ter član strokovnih organizacij v Angliji, Franciji, Nemčiji in Avstriji. Napisal je več znanstvenih, strokovnih in poljudnih publikacij in knjig ter bil uspešen organizator pediatrične dejavnosti in začetnik genetskega svetovanja v Sloveniji. Rodil se je na današnji dan leta 1913 v Ljubljani.
6282 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Auerspergi ali Turjačani so bili ena pomembnejših kranjskih plemiških rodbin, iz nje je izšlo mnogo vojaških častnikov ter upravnih in političnih funkcionarjev. Med temi je najbolj znan Herbert III. Turjaški, rojen leta 1528 v Donji Budački na Hrvaškem, kjer je 47 let pozneje kot vrhovni poveljnik hrvaške in slavonske Vojne krajine v boju s Turki tudi padel.
Zmagovalec v bitki, Ferhad paša, se je na današnji dan tistega leta, torej 9. decembra 1575, zmagoslavno vrnil v Carigrad, v sprevodu pa so Turki na dolgih drogovih nosili odsekani glavi Herberta Turjaškega in njegovega pribočnika Friderika Višnjegorskega. Po dolgotrajnih pogajanjih se je pozneje družinama obeh posrečilo, da sta glavi odkupili in ju preparirani hranili na gradu Turjak vse do leta 1943. Z denarjem od odkupnine je Ferhad paša v Banjaluki zgradil džamijo Ferhadijo.
—-
Zoofiziolog IVAN REGEN se je rodil na današnji dan leta 1868 v Lajšah pri Trati v Poljanski dolini. Na Dunaju je študiral naravoslovje in se že v doktorski disertaciji posvetil preučevanju oglašanja žuželk, zlasti murnov. Velja za začetnika znanstvene bioakustike, saj je prvi pojasnil sluh pri murnih in kobilicah. Pripomočke za poskuse si je po večini izmislil in jih izdelal sam; za te izumiteljske dosežke so mu priznali več patentov. Čeprav je ves čas deloval na Dunaju, je ostal tesno povezan s Slovenijo in bil med drugim ob ustanovitvi Akademije znanosti izvoljen za dopisnega člana. Ivan Regen je vso svojo znanstveno zapuščino namenil slovenski univerzi, vendar pa je največji del zgorel med požarom v njegovem dunajskem laboratoriju.
—–
Eden izmed najboljših slovenskih fotografov JOSIP PELIKAN je imel v letih od 1910 do 1920 fotografski atelje v Idriji, nato pa se je preselil v Celje. Tam je obnovil stekleni atelje fotografa Lenza in odprl podružnico v Rogaški Slatini. Gojil je kakovostno portretno fotografijo v različnih tehnikah in ustvaril številne portrete uglednih slovenskih kulturnikov. Zapustil je tudi izjemen opus pokrajinske, turistične, reportažne in arhitekturne fotografije. Ti motivi so izhajali kot razglednice ter kot reprodukcije v knjigah in revijah. Josip Pelikan se je rodil na današnji dan pred 130-imi leti v Trbižu.
—–
Zdravnik pediater MARIJ AVČIN je študiral v Ljubljani in Zagrebu, kjer je leta 1937 promoviral, doktorat znanosti pa si je pridobil leta 1964 z disertacijo “Učinki krvnega sorodstva na potomstvo”. Med okupacijo je delal v Dečjem domu v Ljubljani in sodeloval v narodnoosvobodilnem gibanju. Po osvoboditvi je nekaj časa delal v armadni bolnišnici v Ljubljani, nato pa na otroški kliniki. Bil je redni profesor na medicinski fakulteti in tudi njen dekan. Sodeloval je pri graditvi in organizaciji nove otroške klinike v Ljubljani in bil pobudnik za ustanovitev superspecialističnih oddelkov te klinike, otroških jasli in dečjih domov.
Opravljal je tudi pomembne funkcije na področju otroškega zdravstvenega varstva; med drugim je bil predsednik Zvezne komisije za zaščito mater in otrok, predsednik Združenja pediatrov Jugoslavije ter član strokovnih organizacij v Angliji, Franciji, Nemčiji in Avstriji. Napisal je več znanstvenih, strokovnih in poljudnih publikacij in knjig ter bil uspešen organizator pediatrične dejavnosti in začetnik genetskega svetovanja v Sloveniji. Rodil se je na današnji dan leta 1913 v Ljubljani.
Literarni teoretik Josip Puntar o lepoti v Prešernovi umetnosti Fašistični zločin pri Strunjanu Jože Privšek - glasbenik, odličen na vseh področjih delovanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški zgodovinski zgled za prvo ameriško ustavo Srečko Kosovel, osebnost avantgardne poezije Božena Ravnihar in diagnostika rakavih obolenj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenščina z odredbo jezik uradovanja na sodiščih Jože Pokorn o notranji in zunanji vrednosti denarja Človek na smučeh prvič preletel magično mejo 200 metrov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jože Krivec - literatov pot od Haloz do Argentine Dr. Bogo Grafenauer, zgodovinar bogatega znanstvenega opusa Politični konsenz študentov – a le za kratek čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Saša Šantel, začetnik novejše slovenske grafike Vesna, mesečnik liberalnih dijakov in visokošolcev Elfie Mayerhofer - iz Maribora k filmu in na svetovne glasbene odre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetki delovnopravne zakonodaje pri nas Engelbert Besednjak je za narodnostne in gospodarske pravice manjšine posredoval pri diktatorju Po Mariji Bernetič je poimenovan park v tržaški občini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Hugo Wolf, eden največjih skladateljev romantičnega samospeva Anton Žnideršič, inovator v čebelarstvu Jože Bernik, eden pobudnikov Svetovnega slovenskega kongresa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Štiri tisoč predstav gledališke igralke Berte Ukmar s Krasa Flavtist in skladatelj Fedja Rupel Denarni zavod Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Vajkard Auersperg - od diplomata v Haagu do izgnanca na Kranjskem “Dalje kot sončni žarki spremlja ljubezen ljudstva Franca Jožefa in Elizabeto!” Alojzij Repič, nestor slovenskih kiparjev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ferdinand Seidl: "Kamniške ali Savinjske Alpe, njih zgradba in njih lice" Katoliški duhovnik Izidor Završnik je po lastni volji umrl namesto sojetnika Streli na demonstrante v Škednju pri Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Oblast s sankcijami zoper kritike Jože Kerenčič, zaradi kmečkega vprašanja v nasprotju s Komunistično partijo Jože Pučnik - disident, ki je za demokratične ideje žrtvoval tudi osebno svobodo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mednarodni praznik žena Ko je italijansko osebno ime postalo obvezno Pijača neke mladosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Grafenauer - častni član Mednarodnega društva za raziskovanje ljudskega pripovedništva Slikar, književnik in alpinist Edo Deržaj Gvido Vesel - ubežnik pred fašizmom razvijal pridelavo sadja
Josip Stritar, ustvarjalec, ki je posegel v vse slovstvene vrste, zvrsti in oblike Ivanka Anžič Klemenčič - prva slovenska poklicna časnikarka Agronom Miran Marušič, zaslužen za strokovni dvig primorskega vinarstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Krško dobilo mestne pravice Jože Grdina in njegova knjigarna v Clevelandu Berta Ambrož na Evroviziji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Jurčič in nove pripovedne oblike v slovenskem slovstvu Josip Sernec - politični voditelj Štajerskih Slovencev ob koncu 19. stoletja Janez Strnad - pisec učbenikov mlade navduševal za fiziko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Angelik Hribar, skladatelj sočnih, živahnih in ljudsko obarvanih del Dramatik Jožef Krajnc o izkoriščanju in sočutju do trpečih 3. marca 1929 se je v Mariboru ohladilo na minus 17,7 stopinje Celzija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Joža Lavrenčič, literat, potisnjen v bedo in pozabo Janez Rohaček - nekoliko zadržan komik in izrazit govorni interpret Arheologinja Vera Kolšek in rimska nekropola v Šempetru pri Celju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kmetovalec – list kmetijske družbe Franjo Perič, od preporodovca do ekonomista Majda Potokar – ena naših najpomembnejših igralk povojnega časa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janko Premrl Vojko, zgled primorskega upornika proti fašizmu Kaznovan poskus sodelovanja z britansko obveščevalno službo Prvo tekmovanje za pohorsko Zlato lisico *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov