Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Auerspergi ali Turjačani so bili ena pomembnejših kranjskih plemiških rodbin, iz nje je izšlo mnogo vojaških častnikov ter upravnih in političnih funkcionarjev. Med temi je najbolj znan Herbert III. Turjaški, rojen leta 1528 v Donji Budački na Hrvaškem, kjer je 47 let pozneje kot vrhovni poveljnik hrvaške in slavonske Vojne krajine v boju s Turki tudi padel.
Zmagovalec v bitki, Ferhad paša, se je na današnji dan tistega leta, torej 9. decembra 1575, zmagoslavno vrnil v Carigrad, v sprevodu pa so Turki na dolgih drogovih nosili odsekani glavi Herberta Turjaškega in njegovega pribočnika Friderika Višnjegorskega. Po dolgotrajnih pogajanjih se je pozneje družinama obeh posrečilo, da sta glavi odkupili in ju preparirani hranili na gradu Turjak vse do leta 1943. Z denarjem od odkupnine je Ferhad paša v Banjaluki zgradil džamijo Ferhadijo.
—-
Zoofiziolog IVAN REGEN se je rodil na današnji dan leta 1868 v Lajšah pri Trati v Poljanski dolini. Na Dunaju je študiral naravoslovje in se že v doktorski disertaciji posvetil preučevanju oglašanja žuželk, zlasti murnov. Velja za začetnika znanstvene bioakustike, saj je prvi pojasnil sluh pri murnih in kobilicah. Pripomočke za poskuse si je po večini izmislil in jih izdelal sam; za te izumiteljske dosežke so mu priznali več patentov. Čeprav je ves čas deloval na Dunaju, je ostal tesno povezan s Slovenijo in bil med drugim ob ustanovitvi Akademije znanosti izvoljen za dopisnega člana. Ivan Regen je vso svojo znanstveno zapuščino namenil slovenski univerzi, vendar pa je največji del zgorel med požarom v njegovem dunajskem laboratoriju.
—–
Eden izmed najboljših slovenskih fotografov JOSIP PELIKAN je imel v letih od 1910 do 1920 fotografski atelje v Idriji, nato pa se je preselil v Celje. Tam je obnovil stekleni atelje fotografa Lenza in odprl podružnico v Rogaški Slatini. Gojil je kakovostno portretno fotografijo v različnih tehnikah in ustvaril številne portrete uglednih slovenskih kulturnikov. Zapustil je tudi izjemen opus pokrajinske, turistične, reportažne in arhitekturne fotografije. Ti motivi so izhajali kot razglednice ter kot reprodukcije v knjigah in revijah. Josip Pelikan se je rodil na današnji dan pred 130-imi leti v Trbižu.
—–
Zdravnik pediater MARIJ AVČIN je študiral v Ljubljani in Zagrebu, kjer je leta 1937 promoviral, doktorat znanosti pa si je pridobil leta 1964 z disertacijo “Učinki krvnega sorodstva na potomstvo”. Med okupacijo je delal v Dečjem domu v Ljubljani in sodeloval v narodnoosvobodilnem gibanju. Po osvoboditvi je nekaj časa delal v armadni bolnišnici v Ljubljani, nato pa na otroški kliniki. Bil je redni profesor na medicinski fakulteti in tudi njen dekan. Sodeloval je pri graditvi in organizaciji nove otroške klinike v Ljubljani in bil pobudnik za ustanovitev superspecialističnih oddelkov te klinike, otroških jasli in dečjih domov.
Opravljal je tudi pomembne funkcije na področju otroškega zdravstvenega varstva; med drugim je bil predsednik Zvezne komisije za zaščito mater in otrok, predsednik Združenja pediatrov Jugoslavije ter član strokovnih organizacij v Angliji, Franciji, Nemčiji in Avstriji. Napisal je več znanstvenih, strokovnih in poljudnih publikacij in knjig ter bil uspešen organizator pediatrične dejavnosti in začetnik genetskega svetovanja v Sloveniji. Rodil se je na današnji dan leta 1913 v Ljubljani.
6282 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Auerspergi ali Turjačani so bili ena pomembnejših kranjskih plemiških rodbin, iz nje je izšlo mnogo vojaških častnikov ter upravnih in političnih funkcionarjev. Med temi je najbolj znan Herbert III. Turjaški, rojen leta 1528 v Donji Budački na Hrvaškem, kjer je 47 let pozneje kot vrhovni poveljnik hrvaške in slavonske Vojne krajine v boju s Turki tudi padel.
Zmagovalec v bitki, Ferhad paša, se je na današnji dan tistega leta, torej 9. decembra 1575, zmagoslavno vrnil v Carigrad, v sprevodu pa so Turki na dolgih drogovih nosili odsekani glavi Herberta Turjaškega in njegovega pribočnika Friderika Višnjegorskega. Po dolgotrajnih pogajanjih se je pozneje družinama obeh posrečilo, da sta glavi odkupili in ju preparirani hranili na gradu Turjak vse do leta 1943. Z denarjem od odkupnine je Ferhad paša v Banjaluki zgradil džamijo Ferhadijo.
—-
Zoofiziolog IVAN REGEN se je rodil na današnji dan leta 1868 v Lajšah pri Trati v Poljanski dolini. Na Dunaju je študiral naravoslovje in se že v doktorski disertaciji posvetil preučevanju oglašanja žuželk, zlasti murnov. Velja za začetnika znanstvene bioakustike, saj je prvi pojasnil sluh pri murnih in kobilicah. Pripomočke za poskuse si je po večini izmislil in jih izdelal sam; za te izumiteljske dosežke so mu priznali več patentov. Čeprav je ves čas deloval na Dunaju, je ostal tesno povezan s Slovenijo in bil med drugim ob ustanovitvi Akademije znanosti izvoljen za dopisnega člana. Ivan Regen je vso svojo znanstveno zapuščino namenil slovenski univerzi, vendar pa je največji del zgorel med požarom v njegovem dunajskem laboratoriju.
—–
Eden izmed najboljših slovenskih fotografov JOSIP PELIKAN je imel v letih od 1910 do 1920 fotografski atelje v Idriji, nato pa se je preselil v Celje. Tam je obnovil stekleni atelje fotografa Lenza in odprl podružnico v Rogaški Slatini. Gojil je kakovostno portretno fotografijo v različnih tehnikah in ustvaril številne portrete uglednih slovenskih kulturnikov. Zapustil je tudi izjemen opus pokrajinske, turistične, reportažne in arhitekturne fotografije. Ti motivi so izhajali kot razglednice ter kot reprodukcije v knjigah in revijah. Josip Pelikan se je rodil na današnji dan pred 130-imi leti v Trbižu.
—–
Zdravnik pediater MARIJ AVČIN je študiral v Ljubljani in Zagrebu, kjer je leta 1937 promoviral, doktorat znanosti pa si je pridobil leta 1964 z disertacijo “Učinki krvnega sorodstva na potomstvo”. Med okupacijo je delal v Dečjem domu v Ljubljani in sodeloval v narodnoosvobodilnem gibanju. Po osvoboditvi je nekaj časa delal v armadni bolnišnici v Ljubljani, nato pa na otroški kliniki. Bil je redni profesor na medicinski fakulteti in tudi njen dekan. Sodeloval je pri graditvi in organizaciji nove otroške klinike v Ljubljani in bil pobudnik za ustanovitev superspecialističnih oddelkov te klinike, otroških jasli in dečjih domov.
Opravljal je tudi pomembne funkcije na področju otroškega zdravstvenega varstva; med drugim je bil predsednik Zvezne komisije za zaščito mater in otrok, predsednik Združenja pediatrov Jugoslavije ter član strokovnih organizacij v Angliji, Franciji, Nemčiji in Avstriji. Napisal je več znanstvenih, strokovnih in poljudnih publikacij in knjig ter bil uspešen organizator pediatrične dejavnosti in začetnik genetskega svetovanja v Sloveniji. Rodil se je na današnji dan leta 1913 v Ljubljani.
Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke
Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«
»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor
Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu
Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas
Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem
Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino
Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije
Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina
Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora
Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra
Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro
"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije
Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji
Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar
Knjižna dela nabožnega pisca Pravnik in zavzet planinski organizator Najstnik, ki je uporništvu proti nacizmu plačal z življenjem
Igralec s poudarjeno toplo človeško noto Tretji žalostni transport iz Celja Tolarski bankovci iz Velike Britanije, kovanci s Slovaške
Slovenski liberalni prvak Za napredek kmetijskega šolstva Prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov
Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače
Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji
Neveljaven email naslov