Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Evropi je v 19. stoletju veljalo, da si zares kulturnega naroda brez opere kratko malo ni mogoče predstavljati. Tudi na Kranjskem so sledili temu pravilu in tako je bila na današnji dan leta 1892 v Deželnem gledališču v Ljubljani težko pričakovana premiera lirične opere ali, kot je pisalo na plakatih, “spevoigre v treh dejanjih ´Teharski plemiči´.” Libreto je napisal pesnik in ugledni prevajalec Anton Funtek, glasbo pa naša osrednja glasbena osebnost v 19. stoletju Benjamin Ipavec.
Nastopilo je približno osemdeset pevcev, režiral je Josip Nolli, pod vodstvom Frana Gerbiča je igral orkester slavnega domačega 17. pešpolka, kulise pa sta izdelala cesarsko-kraljeva dvorna gledališka slikarja z Dunaja. Predstava je doživela bleščeč uspeh: ovacije so se začele že po prvem dejanju, ob koncu predstave pa so ob frenetičnem navdušenju občinstva pevci skladatelja Ipavca dvignili na rame.
Še večje navdušenje pa je bilo na ponovitvi, ko si je opero svojega slavnega rojaka ogledalo približno 400 najodličnejših štajerskih rodoljubov. V belo Ljubljano so se pripeljali s posebnim vlakom, okrašenim z narodnimi zastavami ter s celjskim in teharskim grbom. Nekaj pozneje je partituro “Teharskih plemičev” dobil v roke tudi skladatelj Leoš Janaček, jo ugodno ocenil in ji odprl vrata brnskega gledališča. Češka premiera je bila januarja leta 1895; udeležil se je je tudi skladatelj Ipavec, ki je bil po predstavi deležen številnih čestitk in pohval.
—–
Kipar, risar in ilustrator NIKOLAJ PIRNAT se je rodil na današnji dan leta 1903 v Idriji. Študiral je v Zagrebu, izpopolnjeval pa se je v Parizu. Bil je član umetniških skupin Četrta generacija in Neodvisni. Začetek druge vojne ga je pripeljal v koncentracijsko taborišče Gonars, od tam pa je odšel v partizane. Po vojni je postal profesor risanja na ljubljanski Akademiji za upodabljajočo umetnost. Ustvaril je veliko kiparskih portretov pomembnih Slovencev, sicer pa se je bolj uveljavil kot risar. Njegovo delo ima izjemen dokumentarni in kulturnozgodovinski pomen, zlasti njegove risbe in karikature slovenskih umetnikov s področja gledališke in glasbene umetnosti, književnosti in slikarstva. Nikolaj Pirnat je tudi pisal, in sicer feljtone in pesmi.
—–
Na današnji dan leta 1901 so v Oslu in Stockholmu prvič podelili Nobelove nagrade; 10. december je namreč obletnica smrti tega vélikega švedskega kemika in izumitelja dinamita. Nobelov sklad, ki upravlja z izumiteljevo zapuščino, vsako leto nagradi tiste, ki so največ storili za človeštvo. V Stockholmu podelijo nagrade za fiziko, kemijo, medicino, književnost ter od leta 1969 tudi za ekonomijo, v Oslu pa nagrado za mir. Švedska akademija znanosti nagrajuje fizike, kemike in ekonomiste, Karolinski inštitut odloča o nagrajencu za medicino, švedska pisateljska akademija podeljuje nagrado za književnost, o nagradi za mir pa odloča odbor, ki ga izvoli norveški parlament.
Vsak nagrajenec prejme Nobelovo diplomo, medaljo in denarno nagrado. Prve nagrade so na današnji dan pred 114-imi leti prejeli: za fiziko Nemec Wilhelm Conrad Röntgen, za kemijo Nizozemec Jacobus Henericus van’t Hoff, za medicino Nemec Emil von Behring, za književnost francoski pesnik Sully-Prudhomme, Nobelovo nagrado za mir pa sta si razdelila ustanovitelj Rdečega križa Švicar Henry Dunant in soustanovitelj Mednarodne lige za mir Francoz Frédéric Passy.
6282 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
V Evropi je v 19. stoletju veljalo, da si zares kulturnega naroda brez opere kratko malo ni mogoče predstavljati. Tudi na Kranjskem so sledili temu pravilu in tako je bila na današnji dan leta 1892 v Deželnem gledališču v Ljubljani težko pričakovana premiera lirične opere ali, kot je pisalo na plakatih, “spevoigre v treh dejanjih ´Teharski plemiči´.” Libreto je napisal pesnik in ugledni prevajalec Anton Funtek, glasbo pa naša osrednja glasbena osebnost v 19. stoletju Benjamin Ipavec.
Nastopilo je približno osemdeset pevcev, režiral je Josip Nolli, pod vodstvom Frana Gerbiča je igral orkester slavnega domačega 17. pešpolka, kulise pa sta izdelala cesarsko-kraljeva dvorna gledališka slikarja z Dunaja. Predstava je doživela bleščeč uspeh: ovacije so se začele že po prvem dejanju, ob koncu predstave pa so ob frenetičnem navdušenju občinstva pevci skladatelja Ipavca dvignili na rame.
Še večje navdušenje pa je bilo na ponovitvi, ko si je opero svojega slavnega rojaka ogledalo približno 400 najodličnejših štajerskih rodoljubov. V belo Ljubljano so se pripeljali s posebnim vlakom, okrašenim z narodnimi zastavami ter s celjskim in teharskim grbom. Nekaj pozneje je partituro “Teharskih plemičev” dobil v roke tudi skladatelj Leoš Janaček, jo ugodno ocenil in ji odprl vrata brnskega gledališča. Češka premiera je bila januarja leta 1895; udeležil se je je tudi skladatelj Ipavec, ki je bil po predstavi deležen številnih čestitk in pohval.
—–
Kipar, risar in ilustrator NIKOLAJ PIRNAT se je rodil na današnji dan leta 1903 v Idriji. Študiral je v Zagrebu, izpopolnjeval pa se je v Parizu. Bil je član umetniških skupin Četrta generacija in Neodvisni. Začetek druge vojne ga je pripeljal v koncentracijsko taborišče Gonars, od tam pa je odšel v partizane. Po vojni je postal profesor risanja na ljubljanski Akademiji za upodabljajočo umetnost. Ustvaril je veliko kiparskih portretov pomembnih Slovencev, sicer pa se je bolj uveljavil kot risar. Njegovo delo ima izjemen dokumentarni in kulturnozgodovinski pomen, zlasti njegove risbe in karikature slovenskih umetnikov s področja gledališke in glasbene umetnosti, književnosti in slikarstva. Nikolaj Pirnat je tudi pisal, in sicer feljtone in pesmi.
—–
Na današnji dan leta 1901 so v Oslu in Stockholmu prvič podelili Nobelove nagrade; 10. december je namreč obletnica smrti tega vélikega švedskega kemika in izumitelja dinamita. Nobelov sklad, ki upravlja z izumiteljevo zapuščino, vsako leto nagradi tiste, ki so največ storili za človeštvo. V Stockholmu podelijo nagrade za fiziko, kemijo, medicino, književnost ter od leta 1969 tudi za ekonomijo, v Oslu pa nagrado za mir. Švedska akademija znanosti nagrajuje fizike, kemike in ekonomiste, Karolinski inštitut odloča o nagrajencu za medicino, švedska pisateljska akademija podeljuje nagrado za književnost, o nagradi za mir pa odloča odbor, ki ga izvoli norveški parlament.
Vsak nagrajenec prejme Nobelovo diplomo, medaljo in denarno nagrado. Prve nagrade so na današnji dan pred 114-imi leti prejeli: za fiziko Nemec Wilhelm Conrad Röntgen, za kemijo Nizozemec Jacobus Henericus van’t Hoff, za medicino Nemec Emil von Behring, za književnost francoski pesnik Sully-Prudhomme, Nobelovo nagrado za mir pa sta si razdelila ustanovitelj Rdečega križa Švicar Henry Dunant in soustanovitelj Mednarodne lige za mir Francoz Frédéric Passy.
Narasla dravska voda zaslužna za novi mestni most Novi temelji naše arheologije Z 11-imi leti zborovodja in organist *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovničar prve polovice 18. stoletja Pesnik slovečega imena Začetek konjeniških prireditev v Ljutomeru *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Baročni slikarski mojster iz Slovenj Gradca »Štajerski pritepenec« – deželni glavar Kranjske Eden od vrhuncev povojnega gledališkega pisanja pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Podobar in učitelj Začetek študijskega procesa na novoustanovljeni Ljubljanski univerzi Kmet in politik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisateljica o ženskem vprašanju Slikarka in ustvarjalka lutk Za uveljavljanje naših ilustriranih knjig za otroke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zgodovinar v razmejitveni komisiji Skrivni sestanek na Nanosu Od kod je prišlo sidro, ki je zdaj v ljubljanskem parku Zvezda? *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zakon o zemljiški odvezi “Slovenske pesmi kranjskiga naroda” Pomembno igralsko ime na Tržaškem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Potrjena ustanovitev ljubljanske škofije Drugi slovenski tabor v Žalcu Ljubljana za dobrega pol stoletja dobila tramvaj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Bitka pri mrzli reki« Prvo slovensko športno društvo v Mariboru Violinist, pedagog in mentor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O glavnem mestu Slovenije Prvi poveljnik vojne mornarice Države Slovencev, Hrvatov in Srbov Spominska plošča na rojstni hiši generala Rudolfa Maistra *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nobelovec iz Ljubljane Časopis Amerikanski Slovenec Igralčev občutek za ljudskost *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Prostovoljec na balkanskih bojiščih Sloveča ljubljanska trgovska šola Strokovnjak za kibernetiko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetki homeopatije na Slovenskem Dobili smo radio Pesnik proti unitarizaciji šolstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisatelj in zapornik Katoliški duhovnik pomaga partizanom Prva orglarka v cerkvi svetega Petra v Rimu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Borec za pravice manjšin Cerkveni skladatelj in zapornik Slovenski minister v dunajski vladi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mladinski pripovednik in svet živali Etnograf in »Narodopisje Slovencev« Bogojinska deklaracija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kulturni posrednik med Slovenci in Madžari Skladatelj in vzgojitelj mladih pevk in pevcev Predavatelj stare hebrejščine in svetopisemskih ved *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Basist ljubljanske opere Škofja Loka dobila muzej Eden izmed pionirjev med našimi džezovskimi pianisti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Red Marije Terezije in baronski naslov za slovenskega častnika Izumitelj fotografije na steklo Skladatelj in zaslužni profesor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov