Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Dela stavbenika JURKA IZ LOKE so izpričana za leta od 1513 do 1529. V listinah je omenjan kot zidar in pozneje tudi kot kamnosek. 1513. leta je sodeloval pri obnovi po potresu poškodovanega gradu v Škofji Loki in pri zidavi grajskega stolpa. Leta 1515 je začel dela za zidavo prezbiterija romarske cerkve v Crngrobu in pet let pozneje sklenil novo, še ohranjeno pogodbo za zidavo zvonika. Crngrobski prezbiterij dvoranskega tipa stavbenika Jurka iz Loke je kakovostno delo slovenske poznogotske arhitekture, pri katerem se kažejo vplivi severne renesanse, pa tudi za tedanji čas značilni elementi romanske retrospektive.
—–
Matematik JOSIP PLEMELJ je na Dunaju študiral matematiko, fiziko in astronomijo ter leta 1898 doktoriral iz diferencialnih enačb. Te in integralne enačbe ter potencialna in funkcijska teorija so bila osrednja področja njegovega znanstvenega dela. Leta 1906 je razrešil tako imenovani Riemannov problem. S tem in z drugimi dosežki se je uvrstil med najpomembnejše matematike na začetku 20. stoletja. Bil je odličen pedagog in vzgojil je več rodov matematikov in inženirjev, zaslužen pa je tudi za razvoj slovenske matematične terminologije.
Bil je prvi retor Univerze v Ljubjani, leta 1938 pa je postal redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Bil je tudi član jugoslovanske,
srbske in bavarske akademije znanosti, častni doktor ljubljanske univerze, leta 1954 pa je prejel Prešernovo nagrado. Josip Plemelj se je rodil na današnji dan leta 1873 na Bledu.
—–
Muzejska delavka MARIJA RUTAR je končala učiteljišče v Tolminu, nato poučevala po okoliških vaseh, po letu 1930 pa je bila v pregnastvu v Italiji. Po koncu druge svetovne vojne se je vrnila na šolo v Tolmin, hkrati pa je vodila tudi krajevno knjižnico ter se posvetila zbirateljskemu delu in ureditvi Tolminskega muzeja. Vodila ga je dve desetletji in v njem uredila temeljno zbirko. S terenskim raziskovanjem je zbirala in objavljala gradivo o opuščenih gospodarskih dejavnostih, šegah in praznikih ter ustno izročilo. Leta 1971 je prejela Valvazorjevo nagrado. Marija Rutar se je rodila na današnji dan leta 1903 v Tolminu.
—–
Skladatelj in zborovodja UBALD VRABEC se je rodil na današnji dan ped 110-imi leti v Trstu. Na tamkajšnjem konservatoriju je diplomiral iz kompozicije, leta 1929 pa v Bologni še iz violine. Po dveh letih delovanja v Argentini je prišel v Slovenijo ter v Mariboru poučeval violino pri Glasbeni matici ter vodil več zborov. Od začetka druge svetovne vojne je živel v Trstu in prav tako vodil nekaj zborov, med njimi kar trideset let Tržaški komorni zbor. Komponiral je simfonično glasbo, vokalno-instrumentalno, komorno, scensko in cerkveno glasbo ter priredil približno devetdeset ljudskih pesmi, med njimi “Polka je ukazana” in “Bratci veseli vsi”. Ubald Vrabec je bil osrednja osebnost glasbenega življenja v Trstu, tudi kot glasbeni kritik in publicist v tamkajšnjem tisku in na radiu.
6245 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Dela stavbenika JURKA IZ LOKE so izpričana za leta od 1513 do 1529. V listinah je omenjan kot zidar in pozneje tudi kot kamnosek. 1513. leta je sodeloval pri obnovi po potresu poškodovanega gradu v Škofji Loki in pri zidavi grajskega stolpa. Leta 1515 je začel dela za zidavo prezbiterija romarske cerkve v Crngrobu in pet let pozneje sklenil novo, še ohranjeno pogodbo za zidavo zvonika. Crngrobski prezbiterij dvoranskega tipa stavbenika Jurka iz Loke je kakovostno delo slovenske poznogotske arhitekture, pri katerem se kažejo vplivi severne renesanse, pa tudi za tedanji čas značilni elementi romanske retrospektive.
—–
Matematik JOSIP PLEMELJ je na Dunaju študiral matematiko, fiziko in astronomijo ter leta 1898 doktoriral iz diferencialnih enačb. Te in integralne enačbe ter potencialna in funkcijska teorija so bila osrednja področja njegovega znanstvenega dela. Leta 1906 je razrešil tako imenovani Riemannov problem. S tem in z drugimi dosežki se je uvrstil med najpomembnejše matematike na začetku 20. stoletja. Bil je odličen pedagog in vzgojil je več rodov matematikov in inženirjev, zaslužen pa je tudi za razvoj slovenske matematične terminologije.
Bil je prvi retor Univerze v Ljubjani, leta 1938 pa je postal redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Bil je tudi član jugoslovanske,
srbske in bavarske akademije znanosti, častni doktor ljubljanske univerze, leta 1954 pa je prejel Prešernovo nagrado. Josip Plemelj se je rodil na današnji dan leta 1873 na Bledu.
—–
Muzejska delavka MARIJA RUTAR je končala učiteljišče v Tolminu, nato poučevala po okoliških vaseh, po letu 1930 pa je bila v pregnastvu v Italiji. Po koncu druge svetovne vojne se je vrnila na šolo v Tolmin, hkrati pa je vodila tudi krajevno knjižnico ter se posvetila zbirateljskemu delu in ureditvi Tolminskega muzeja. Vodila ga je dve desetletji in v njem uredila temeljno zbirko. S terenskim raziskovanjem je zbirala in objavljala gradivo o opuščenih gospodarskih dejavnostih, šegah in praznikih ter ustno izročilo. Leta 1971 je prejela Valvazorjevo nagrado. Marija Rutar se je rodila na današnji dan leta 1903 v Tolminu.
—–
Skladatelj in zborovodja UBALD VRABEC se je rodil na današnji dan ped 110-imi leti v Trstu. Na tamkajšnjem konservatoriju je diplomiral iz kompozicije, leta 1929 pa v Bologni še iz violine. Po dveh letih delovanja v Argentini je prišel v Slovenijo ter v Mariboru poučeval violino pri Glasbeni matici ter vodil več zborov. Od začetka druge svetovne vojne je živel v Trstu in prav tako vodil nekaj zborov, med njimi kar trideset let Tržaški komorni zbor. Komponiral je simfonično glasbo, vokalno-instrumentalno, komorno, scensko in cerkveno glasbo ter priredil približno devetdeset ljudskih pesmi, med njimi “Polka je ukazana” in “Bratci veseli vsi”. Ubald Vrabec je bil osrednja osebnost glasbenega življenja v Trstu, tudi kot glasbeni kritik in publicist v tamkajšnjem tisku in na radiu.
Odprtje gorenjske železniške proge Frane Milčinski Ježek, mojster prodorne satire Šest srčnih borcev vdre v celjski gestapovski zapor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvo znanstveno društvo v Ljubljani "Bosa pojdiva, dekle, obsorej, bosa pojdiva prek zemlje trpeče …" Janko Messner, pisatelj, ki je vrnil podeljeno državno odlikovanje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odlok o začasni ureditvi šolstva v Ilirskih provincah Ivan Napotnik - kipar in kmet Dinar zamenja krono *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Rutar, ustvarjalka tolminskega muzeja Ubald Vrabec, osrednja osebnost tržaškega glasbenega življenja Vilko Androjna, pravnik in socialna vprašanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva na Slovenskem pridelana penina Janko orožen, raziskovalec preteklosti Celja Nikolaj Pirnat - kipar, risar in ilustrator *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.
Ivan Bernik, filozof o razmerju med lepoto, dobroto in resnico Fran Govekar, predstavnik slovenskega naturalizma Slavnostna premiera drugega slovenskega celovečerca *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Viktor Cotič, slikar, ilustrator, scenograf, zapisan v zgodovino Stane Urek, radijska športna legenda Redni slovenski program Radia Trst *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dušan Kermavner in “Začetki slovenske socialne demokracije” Ivan Séljak Čopič – slikar, grafik in ilustrator V koprsko luko vpluje prva čezoceanska ladja Gorica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Friderik III. v Ljubljani ustanovi škofijo Janez Kopač in kazensko procesno pravo v slovenskem jeziku V enem popoldnevu več kot 800 letalskih bomb na Maribor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Puntarski denarič – cena za neuresničeno zahtevo po stari pravdi Božidar Kantušer, skladatelj iz “Grupe 84” Po sovjetskem vzoru v proces nacionalizacije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Sredi 13. stoletja je bil Maribor že mesto France Kremžar, katoliški časnikar in politik Na Brniku pristalo prvo letalo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ribičev France iz Vrbe Maks Pleteršnik in njegov slovaropisni dosežek Fran Ramovš – prvo predavanje na novoustanovljeni univerzi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Grafenauer, zastopnik koroških Slovencev v Narodni skupščini Oskar Dev, sodnik po poklicu, skladatelj po duši Po četrt stoletja ponovno obujeno slovensko gledališče v Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Silvester kopriva, prevajalec pesnil v latinskem jeziku Novi politični stvarnosti sledilo razočaranje Spomin na najhujšo letalsko nesrečo slovenskega prevoznika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koloman Kvas, slavist z graškega liceja Andrej Gosar, osamljen nosilec krščanskosocialne misli Salvatore Venosi in jezikovno raziskovalno delo v Kanalski dolini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
France Koblar, literarni zgodovinar in predvojni radijec Stane Vidmar, prvi načelnik Sokolske zveze Srbov, Hrvatov in Slovencev France Balantič, »Bogat sem kakor tihi glas piščali«, tragična usoda enega najboljših slovenskih sonetistov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Silva Cerar, igralka, zapisana radiu Cita Potokar, mojstrica obmorskih motivov in figur Ljubljana dobi prvo samopostrežno trgovino *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Evangelist Krek - zadružništvo v korist kmečkega ljudstva Janez Švajncer - povojna vsakdanjost kot literarni motiv Prva internetna povezava v Sloveniji. *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fran Tominšek, organizator slovenskega planinstva Josip Butinar, eden začetnikov visokošolskih zavodov v Mariboru Slavko Avsenik, legenda slovenske narodno-zabavne glasbe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jožef Kalasanc Likavec, bibliotekar v ljubljanskem liceju Roman Kenk, biolog iz Kongresne knjižnice v Washingtonu Edvard Rusjan in pionirski čas letalstva na Slovenskem
Neveljaven email naslov