Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Dela stavbenika JURKA IZ LOKE so izpričana za leta od 1513 do 1529. V listinah je omenjan kot zidar in pozneje tudi kot kamnosek. 1513. leta je sodeloval pri obnovi po potresu poškodovanega gradu v Škofji Loki in pri zidavi grajskega stolpa. Leta 1515 je začel dela za zidavo prezbiterija romarske cerkve v Crngrobu in pet let pozneje sklenil novo, še ohranjeno pogodbo za zidavo zvonika. Crngrobski prezbiterij dvoranskega tipa stavbenika Jurka iz Loke je kakovostno delo slovenske poznogotske arhitekture, pri katerem se kažejo vplivi severne renesanse, pa tudi za tedanji čas značilni elementi romanske retrospektive.
—–
Matematik JOSIP PLEMELJ je na Dunaju študiral matematiko, fiziko in astronomijo ter leta 1898 doktoriral iz diferencialnih enačb. Te in integralne enačbe ter potencialna in funkcijska teorija so bila osrednja področja njegovega znanstvenega dela. Leta 1906 je razrešil tako imenovani Riemannov problem. S tem in z drugimi dosežki se je uvrstil med najpomembnejše matematike na začetku 20. stoletja. Bil je odličen pedagog in vzgojil je več rodov matematikov in inženirjev, zaslužen pa je tudi za razvoj slovenske matematične terminologije.
Bil je prvi retor Univerze v Ljubjani, leta 1938 pa je postal redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Bil je tudi član jugoslovanske,
srbske in bavarske akademije znanosti, častni doktor ljubljanske univerze, leta 1954 pa je prejel Prešernovo nagrado. Josip Plemelj se je rodil na današnji dan leta 1873 na Bledu.
—–
Muzejska delavka MARIJA RUTAR je končala učiteljišče v Tolminu, nato poučevala po okoliških vaseh, po letu 1930 pa je bila v pregnastvu v Italiji. Po koncu druge svetovne vojne se je vrnila na šolo v Tolmin, hkrati pa je vodila tudi krajevno knjižnico ter se posvetila zbirateljskemu delu in ureditvi Tolminskega muzeja. Vodila ga je dve desetletji in v njem uredila temeljno zbirko. S terenskim raziskovanjem je zbirala in objavljala gradivo o opuščenih gospodarskih dejavnostih, šegah in praznikih ter ustno izročilo. Leta 1971 je prejela Valvazorjevo nagrado. Marija Rutar se je rodila na današnji dan leta 1903 v Tolminu.
—–
Skladatelj in zborovodja UBALD VRABEC se je rodil na današnji dan ped 110-imi leti v Trstu. Na tamkajšnjem konservatoriju je diplomiral iz kompozicije, leta 1929 pa v Bologni še iz violine. Po dveh letih delovanja v Argentini je prišel v Slovenijo ter v Mariboru poučeval violino pri Glasbeni matici ter vodil več zborov. Od začetka druge svetovne vojne je živel v Trstu in prav tako vodil nekaj zborov, med njimi kar trideset let Tržaški komorni zbor. Komponiral je simfonično glasbo, vokalno-instrumentalno, komorno, scensko in cerkveno glasbo ter priredil približno devetdeset ljudskih pesmi, med njimi “Polka je ukazana” in “Bratci veseli vsi”. Ubald Vrabec je bil osrednja osebnost glasbenega življenja v Trstu, tudi kot glasbeni kritik in publicist v tamkajšnjem tisku in na radiu.
6278 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Dela stavbenika JURKA IZ LOKE so izpričana za leta od 1513 do 1529. V listinah je omenjan kot zidar in pozneje tudi kot kamnosek. 1513. leta je sodeloval pri obnovi po potresu poškodovanega gradu v Škofji Loki in pri zidavi grajskega stolpa. Leta 1515 je začel dela za zidavo prezbiterija romarske cerkve v Crngrobu in pet let pozneje sklenil novo, še ohranjeno pogodbo za zidavo zvonika. Crngrobski prezbiterij dvoranskega tipa stavbenika Jurka iz Loke je kakovostno delo slovenske poznogotske arhitekture, pri katerem se kažejo vplivi severne renesanse, pa tudi za tedanji čas značilni elementi romanske retrospektive.
—–
Matematik JOSIP PLEMELJ je na Dunaju študiral matematiko, fiziko in astronomijo ter leta 1898 doktoriral iz diferencialnih enačb. Te in integralne enačbe ter potencialna in funkcijska teorija so bila osrednja področja njegovega znanstvenega dela. Leta 1906 je razrešil tako imenovani Riemannov problem. S tem in z drugimi dosežki se je uvrstil med najpomembnejše matematike na začetku 20. stoletja. Bil je odličen pedagog in vzgojil je več rodov matematikov in inženirjev, zaslužen pa je tudi za razvoj slovenske matematične terminologije.
Bil je prvi retor Univerze v Ljubjani, leta 1938 pa je postal redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Bil je tudi član jugoslovanske,
srbske in bavarske akademije znanosti, častni doktor ljubljanske univerze, leta 1954 pa je prejel Prešernovo nagrado. Josip Plemelj se je rodil na današnji dan leta 1873 na Bledu.
—–
Muzejska delavka MARIJA RUTAR je končala učiteljišče v Tolminu, nato poučevala po okoliških vaseh, po letu 1930 pa je bila v pregnastvu v Italiji. Po koncu druge svetovne vojne se je vrnila na šolo v Tolmin, hkrati pa je vodila tudi krajevno knjižnico ter se posvetila zbirateljskemu delu in ureditvi Tolminskega muzeja. Vodila ga je dve desetletji in v njem uredila temeljno zbirko. S terenskim raziskovanjem je zbirala in objavljala gradivo o opuščenih gospodarskih dejavnostih, šegah in praznikih ter ustno izročilo. Leta 1971 je prejela Valvazorjevo nagrado. Marija Rutar se je rodila na današnji dan leta 1903 v Tolminu.
—–
Skladatelj in zborovodja UBALD VRABEC se je rodil na današnji dan ped 110-imi leti v Trstu. Na tamkajšnjem konservatoriju je diplomiral iz kompozicije, leta 1929 pa v Bologni še iz violine. Po dveh letih delovanja v Argentini je prišel v Slovenijo ter v Mariboru poučeval violino pri Glasbeni matici ter vodil več zborov. Od začetka druge svetovne vojne je živel v Trstu in prav tako vodil nekaj zborov, med njimi kar trideset let Tržaški komorni zbor. Komponiral je simfonično glasbo, vokalno-instrumentalno, komorno, scensko in cerkveno glasbo ter priredil približno devetdeset ljudskih pesmi, med njimi “Polka je ukazana” in “Bratci veseli vsi”. Ubald Vrabec je bil osrednja osebnost glasbenega življenja v Trstu, tudi kot glasbeni kritik in publicist v tamkajšnjem tisku in na radiu.
»Politik in javni delavec mora biti gmotno neodvisen« Prva kmetijska šola s slovenskim učnim jezikom 56 let po prvi Slovenija dobi drugo univerzo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graški matematik raziskovalec Kamniško - Savinjskih Alp Trpljenje primorskega ljudstva v literaturi Nacisti razglasijo Pohorje za zaprto območje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Otomanska nevarnost z dunajske smeri Zborovodja slovenskih študentov v Gradcu Zoper elektrarno, ki bi potopila 9 kilometrov doline Soče *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dan vrnitve Primorske k matični domovini Čitalnica pri tržaškem Svetem Jakobu Bled gosti prvi festival jugoslovanskega jazza *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Herbarij z dva tisoč rastlinami Prvi zemljevid slovenskih narečij Zdravniška pot od Gorice do San Francisca
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Potomec bošnjaških ubežnikov – hrvaški svetniški kandidat V 20-ih letih posneli 21 celovečernih filmov Pomembna odkritja zdravnika iz Ljubljane *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vojni minister Avstro-ogrske monarhije Prva letalska nesreča civilnega letala pri nas Besedila za več kot 600 skladb *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Baročni slikarski mojster iz Slovenj Gradca Zoolog, ki je odkopaval néveljskega mamuta Partizanski pevski zbor na turneji po zavezniških bazah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skrb za slovenske izseljence v Latinski Ameriki Polemike glede razgaljene muze nad Prešernovo glavo “Ali res mora kmet samo ubogati?” *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesnica in žensko vprašanje Strokovnjak za komunistične države v Kongresni knjižnici v Washingtonu Ena največjih kemičnih tovarn na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Od Knafljevega štipendista do diplomata Na ljubljanskem in tržaškem odru Prvi življenjepis škofa Slomška *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zakon o zemljiški odvezi “Slovenske pesmi kranjskiga naroda” Odlok o prepovedi uporabe slovenskega jezika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Drugi slovenski tabor tudi o lastni univerzi Ustanovitelj laboratorija za medicinsko elektroniko in biokibernetiko Zborovanje na Okroglici *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Društvo za preučevanje zgodovine Strokovnjak za umetnost med gotiko in barokom Operni pevec – mojster basovskih vlog *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisatelj in naravoslovec Škof preselil škofijski sedež ob Dravi navzdol Kamniška izjava iz leta 1938 – še vedno aktualna
Nobelova nagrada za ljubljanskega gimnazijca Prvi »vzorčni velesejem« v Ljubljani Prelomna stvaritev v zgodovini našega gledališča
Državni zakonik v slovenščini Dar odrskega nastopanja in razvita pevska tehnika Literarni zgodovinar in »Jutro pozabljenih« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Radio spregovoril slovensko Pesnik odločno proti unitarizmu v šolstvu 30 let odprtja Škofijske klasične gimnazije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Duhovnik z življenjem plačal pomoč upornikom proti nacizmu Organizacija TIGR proti fašizmu Poseben zven orgel pod žensko roko
Neveljaven email naslov