Državni zakonik v slovenščini Dar odrskega nastopanja in razvita pevska tehnika Literarni zgodovinar in »Jutro pozabljenih« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*

Pravnik in jezikoslovec Matej Cigale je s svojimi deli in številnimi strokovnimi članki postavil temelje slovenski pravni terminologiji in strokovnemu jeziku na splošno. Po opravljeni gimnaziji v Gorici je v Ljubljani študiral teologijo, na Dunaju pa je diplomiral iz prava. Postal je sodni pri­pravnik v Gorici, leta 1848 je v Celovcu opravil izpit za sodni­ka in kmalu potem izstopil iz državne službe. Postal je urednik prvega slovenskega političnega časopisa Slovenija, ki je julija 1848 začel izhajati v Ljubljani. Kot urednik je zastopal poli­tični program Zedinjene Slovenije in se zavzemal za enakoprav­nost slovenščine v avstrijski monarhiji. V začetku leta 1850 je bil na priporočilo Franca Miklošiča uradno imenovan za slovenskega urednika in prevajalca državnega zakonika. V tem obdobju je bilo prvič v zgodovini omogočeno tako obsežno in sistematično prevajanje državne zakonodaje v slovenščino. To je spodbudilo razvoj slovenskega pravnega izrazoslovja. S svojim prevajalskim delom je postavil temelje moderni slovenski pravni terminologiji in tako tudi nakazal smer razvoja za terminologije drugih strok. Leta 1854 je prevzel tudi uredništvo nemško-slovenskega slovarja; ta je izšel leta 1860. Po škofu Alojziju Wolfu, ki je izdajo sofinanciral, se imenuje tudi Wolfov slovar. Pravnik in jezikoslovec Matej Cigale se je rodil leta 1819 v Dolenjih Loméh pri Črnem Vrhu nad Idrijo.

Operno pevko Milo Kogej sta odlikovala izrazit dar odrskega nastopanja in odlično razvita pevska tehnika. Študirala je na šoli Glasbene matice v Ljubljani in pozneje v Zagrebu. *Kogej  Kasneje je bila trideset let solistka ljubljanske opere. Ustvarila je obsežen repertoar približno 150-ih vlog in z njim pripomogla k umetniškemu vzponu ljubljanskega opernega gledališča med obema vojnama in po drugi svetovni vojni. Operna pevka Mila Kogej se je rodila pred 120-imi leti (1903) v Idriji.

Viktor Repanšek je veljal za vodilnega slovenskega strokovnjaka za vzgojo novih sort krompirja. Leta 1938 je diplomiral na kmetijsko-gozdarski fakulteti v Zagrebu in se zaposlil na novi kmetijski šoli v Poljčah. Po vojni je bil najprej referent za propagando pri ministrstvu za kmetijstvo, nato pa se je leta 1947 pri tedanjem Kmetijskem znanstvenem zavodu Slovenije posvetil vzgoji novih sort krompirja. Na Češkem je opravil specializacijo iz selekcije in pridelovanja krompirja ter se izpopolnjeval še na Poljskem, Nizozemskem in v Avstriji. Središče njegovega selekcijskega dela je bilo posestvo Češenik pri Domžalah. S sodelavci so zbrali vrsto različnih sort krompirja iz različnih držav in jih leta 1949 začeli križati. Že čez osem let je zvezni komisiji za potrjevanje sort v Beogradu predstavil 13 perspektivnih križancev, leta 1962 pa je komisija za potrjevanje posevkov in semenskega blaga Ljudske republike Slovenije na predlog Viktorja Repanška potrdila osem novih sort krompirjevih križancev z imeni »igor«, »jubilej«, »viktorija«, »karmin«, »vesna«, »dobrin«, »matjaž« in »cvetnik«. Viktor Repanšek, ki je izdal več kot 70 strokovnih del in bil med drugim član evropskega združenja za raziskovanje krompirja, se je rodil pred 110 leti (1913) v Kamniku.

Pesnik, pisatelj, esejist in literarni zgodovinar France Pibernik je na ljubljanski univerzi diplomiral iz slovenskega jezika in književnosti. Pozneje je najprej poučeval na nižji gimnaziji v Dobrovem v Brdih, nato pa do upokojitve na gimnaziji v Kranju. Prvo izmed sedmih pesniških zbirk Bregovi ulice je izdal leta 1960. V poeziji se je najprej navezoval na novo romantiko, pozneje pa se je usmeril k modernizmu. Napisal, uredil in izdal je več kot osemdeset knjig s pesniškega, literarnopublicističnega in literarnozgodovinskega področja. Središče njegove ustvarjalne pozornosti pa je bila književnost slovenskih literarnih ustvarjalcev iz protirevolucionarnega tabora in zdomstva, ki je bila  v domovini zaradi političnih  in ideoloških razlogov zamolčana. Tako je napisal monografijo Slovenski dunajski krog 1941‒1945, uredil antologijo Jutro pozabljenih, poskrbel za izdajo izbranih pesmi Franceta Balantiča, Ivana Hribovška in Franceta Kunstlja, pripravil pa je tudi monografiji o Edvardu Kocbeku in Alojzu Rebuli ter knjigo intervjujev z Zorkom Simčičem. Pesnik, pisatelj, esejist in literarni zgodovinar France Pibernik se je rodil leta 1928 v Suhadolah pri Komendi.