Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan leta 1647 se je v Kočevju rodil baron JANEZ DANIJEL ERBERG. Dvajsetleten je na graški univerzi doktoriral iz filozofije, štiri leta pozneje pa iz prava na univerzi v Sieni. Opravljal je pomembne naloge v kranjski deželni upravi in sodstvu. Njegova rokopisna dela o poslovanju deželnega in okrajnega sodišča so bogat vir za preučevanje zgodovine občepravnega civilnega postopka na Slovenskem od 16. do 18. stoletja. Baron Janez Danijel Erberg je bil od leta 1688 član Dizmove bratovščine, od leta 1693 pa tudi ljubljanske Academie Operosorum.
—–
RIHARD POGAČNIK je diplomiral na vojaški pomorski akademiji v Trstu in v avstrijski mornarici dosegel čin kapetana bojne ladje. Kot topniški oficir se je udeležil vojne proti Piemontu, francosko-avstrijske ekspedicije v Mehiko in junija leta 1866 znamenite bitke pri otoku Visu; takrat so si Avstrijci z bliskovito zmago nad sicer močnejšo italijansko floto zagotovili popoln nadzor nad Jadranskim morjem vse do konca prve svetovne vojne. Rihard Pogačnik se je pozneje popolnoma posvetil novi stroki, torpedistiki, in njeni uporabi v mornarici; velja za začetnika torpedistike v Avstro-Ogrski. Ob upokojitvi ga je cesar Franc Jožef I. odlikoval z redom železne krone 3. razreda in s činom častnega kontraadmirala. Rihard Pogačnik se je rodil na današnji dan leta 1838 v Trstu.
—–
Športni delavec in publicist SVETOZAR GUČEK je leta 1938 končal Trgovsko akademijo v Ljubljani. Med drugo svetovno vojno so ga kot aktivista Osvobodilne fronte zaradi izdaje internirali v taborišču v Dachauu. Po vojni je deloval na področju smučanja, organiziral tečaje za sodnike, sam pa je pridobil licenco mednarodnega sodnika za smučarske skoke. Hkrati je preučeval še zgodovino smučanja na Slovenskem; zajetno gradivo o tem hrani zdaj muzej v Tržiču.
O bloškem smučanju, tem fenomenu na slovenskih tleh, je napisal knjigo, bil soavtor ilustrirane knjige »Planica od 1934 do 1999«, kot dober risar pa je opremil številne smučarske priročnike in športne knjige. Svoj bogati pisni in slikovni arhiv je zapustil Muzeju športa v Ljubljani. Svetozar Guček se je rodil na današnji dan leta 1919 na Dvoru pri Žužemberku.
—–
Na današnji dan leta1914 se je v Ljubljani rodil humorist, igralec in pisatelj FRANE MILČINSKI JEŽEK. Po maturi leta 1933 je igral v Šentjakobskem gledališču, kaj kmalu pa je postal tudi član radijske igralske skupine. Do leta 1947 je občasno nastopal tudi v Drami Slovenskega narodnega gledališča, do leta 1979 pa je bil režiser in umetniški vodja na Radiu Ljubljana. Njegov humor je bil vedno bridek in ne samo površinsko zabaven. Ustvaril je niz skečev, songov in humoresk.
Bil je vodilni slovenski humorist, ki je z bistrim humorjem in prodorno satiro skoraj pol stoletja spremljal in komentiral družbeni razvoj in dogajanja na Slovenskem. Pisal je še radijske igre za otroke in odrasle, velike pa so tudi njegove zasluge za slovensko popevko, ki jo je spremljal vse od njenih začetkov. Frane Milčinski Ježek je nastopal tudi v filmih, med drugim leta 1953 v prvem slovenskem zabavnem filmu “Vesna”. Leta 1975 je dobil Prešernovo nagrado.
6245 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Na današnji dan leta 1647 se je v Kočevju rodil baron JANEZ DANIJEL ERBERG. Dvajsetleten je na graški univerzi doktoriral iz filozofije, štiri leta pozneje pa iz prava na univerzi v Sieni. Opravljal je pomembne naloge v kranjski deželni upravi in sodstvu. Njegova rokopisna dela o poslovanju deželnega in okrajnega sodišča so bogat vir za preučevanje zgodovine občepravnega civilnega postopka na Slovenskem od 16. do 18. stoletja. Baron Janez Danijel Erberg je bil od leta 1688 član Dizmove bratovščine, od leta 1693 pa tudi ljubljanske Academie Operosorum.
—–
RIHARD POGAČNIK je diplomiral na vojaški pomorski akademiji v Trstu in v avstrijski mornarici dosegel čin kapetana bojne ladje. Kot topniški oficir se je udeležil vojne proti Piemontu, francosko-avstrijske ekspedicije v Mehiko in junija leta 1866 znamenite bitke pri otoku Visu; takrat so si Avstrijci z bliskovito zmago nad sicer močnejšo italijansko floto zagotovili popoln nadzor nad Jadranskim morjem vse do konca prve svetovne vojne. Rihard Pogačnik se je pozneje popolnoma posvetil novi stroki, torpedistiki, in njeni uporabi v mornarici; velja za začetnika torpedistike v Avstro-Ogrski. Ob upokojitvi ga je cesar Franc Jožef I. odlikoval z redom železne krone 3. razreda in s činom častnega kontraadmirala. Rihard Pogačnik se je rodil na današnji dan leta 1838 v Trstu.
—–
Športni delavec in publicist SVETOZAR GUČEK je leta 1938 končal Trgovsko akademijo v Ljubljani. Med drugo svetovno vojno so ga kot aktivista Osvobodilne fronte zaradi izdaje internirali v taborišču v Dachauu. Po vojni je deloval na področju smučanja, organiziral tečaje za sodnike, sam pa je pridobil licenco mednarodnega sodnika za smučarske skoke. Hkrati je preučeval še zgodovino smučanja na Slovenskem; zajetno gradivo o tem hrani zdaj muzej v Tržiču.
O bloškem smučanju, tem fenomenu na slovenskih tleh, je napisal knjigo, bil soavtor ilustrirane knjige »Planica od 1934 do 1999«, kot dober risar pa je opremil številne smučarske priročnike in športne knjige. Svoj bogati pisni in slikovni arhiv je zapustil Muzeju športa v Ljubljani. Svetozar Guček se je rodil na današnji dan leta 1919 na Dvoru pri Žužemberku.
—–
Na današnji dan leta1914 se je v Ljubljani rodil humorist, igralec in pisatelj FRANE MILČINSKI JEŽEK. Po maturi leta 1933 je igral v Šentjakobskem gledališču, kaj kmalu pa je postal tudi član radijske igralske skupine. Do leta 1947 je občasno nastopal tudi v Drami Slovenskega narodnega gledališča, do leta 1979 pa je bil režiser in umetniški vodja na Radiu Ljubljana. Njegov humor je bil vedno bridek in ne samo površinsko zabaven. Ustvaril je niz skečev, songov in humoresk.
Bil je vodilni slovenski humorist, ki je z bistrim humorjem in prodorno satiro skoraj pol stoletja spremljal in komentiral družbeni razvoj in dogajanja na Slovenskem. Pisal je še radijske igre za otroke in odrasle, velike pa so tudi njegove zasluge za slovensko popevko, ki jo je spremljal vse od njenih začetkov. Frane Milčinski Ježek je nastopal tudi v filmih, med drugim leta 1953 v prvem slovenskem zabavnem filmu “Vesna”. Leta 1975 je dobil Prešernovo nagrado.
Kulturni posrednik med Slovenci in Madžari Skladatelj in vzgojitelj mladih pevk in pevcev Črnomelj in Metlika v Dravski banovini
Basist ljubljanske opere O državni pripadnosti Celovške kotline bo odločil plebiscit Škofja Loka dobi muzej
Televizija na Triglavu Izumitelj fotografije na steklo Skladatelj in zaslužni profesor
Mojzes, ki hoče s Slovenci onstran Mure Od bančnika do igralca Načrtovalec slovenskega elektroenergetskega omrežja
Slovenščina in Sveto pismo Planinec, literat in muzealec Organizator tržaške konstruktivistične skupine
Karikirani portreti po primorskih cerkvah, Manifestacija vere in politične moči, Baronski naslov za svetovljanko iz botaničnega vrta
Cesar nasprotuje šestemu mandatu županstva Ivana Hribarja, Družbenokritični film »Nočni izlet«, Več kot le vojni poročevalec
Ljubljančan – ugledno glasbeno ime na Finskem Rektor graške univerze Žrtve morskega psa Študentski protesti proti sovjetski agresiji
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Ljubljanski škof zahteva slovenščino v javnem življenju Slovenskogoriški agronom v Mostarju Žrtev dahavskih procesov Ljubljanska evangeličanska cerkev spet v lasti cerkvene občine
Prvi predsednik Slovenske matice. Časnikar v politiki katoliškega tabora. Prežihov Voranc – socialni realist. 80 let od prihoda največje skupine slovenskih jetnic in jetnikov v Auschwitz.
Gašper Rojko postane rektor Karlove univerze v Pragi Taborsko dogajanje v Ljutomeru Akademsko društvo Adrija Glasbeni ustvarjalec džezovskih ritmov
Prva stalna poštna zveza pri nas Od vroclavskega do ljubljanskega odra Izvrsten karikaturist in pomemben knjižni ilustrator Porušen in čez devet let spet odprt solkanski železniški most
Neveljaven email naslov