Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
STANE RAPE je bil leta 1918 med ustanovitelji prve slovenske letalske vojaške enote ljubljanske letalske stotnije, ki je sodelovala v bojih za severno mejo. Na ljubljanski filozofski fakulteti je študiral pedagogiko in psihologijo ter leta 1922 doktoriral. Poleg tega je bil tudi akrobatski športni pilot in učitelj letenja. Kot organizator v letalstvu je med vojnama spodbujal klubsko dejavnost, izdelavo domačih letal ter graditev letališča v Ljubljani in jadralnega središča na Blokah. V letih od 1933 do 1941 je bil vodja letalskega centra v Ljubljani. Stane Rape se je rodil na današnji dan leta 1898 na Olševku pri Kranju.
—–
Med pomembne slovenske športnice sodi tudi FANČI BERNIK. Rodila se je na današnji dan leta 1906 v Ljubljani. Kot atletinja je med prvim vzponom slovenske ženske atletike leta 1926 v Zagrebu s pet kilogramov težko kroglo dosegla državni rekord 8 metrov in 67 centimetrov, to je 27 centimetrov več, kot je bil takratni svetovni rekord. Fanči Bernik je bila stalna članica državne reprezentance. Leta 1934 je z njo sodelovala tudi na svetovnem prvenstvu v Londonu, kjer je Jugoslavija osvojila prvo mesto.
—–
Med najpomembnejšimi partizanskimi bolnišnicami – med drugo svetovno vojno jih je na okupiranem slovenskem ozemlju delovalo več kot 120 – je bila tudi bolnišnica Pavla v Trnovskem gozdu. Poleg osrednje barake s spremljajočimi objekti je imela več manjših postojank in dve okrevališči. Prve ranjence in bolnike je sprejela na današnji dan leta 1943, vodila pa jo je zdravnica Pavla Jerina; po njej je bolnišnica dobila ime. Do osvoboditve maja leta 1945 se je v postojankah in zdraviliščih bolnišnice Pavla v Trnovskem gozdu zdravilo več kot 1600 ranjencev in bolnikov.
—–
Leta 1949 je Ljubljana dobila drugo poklicno gledališče po drugi svetovni vojni – Mestno gledališče ljubljansko. Vodila sta ga igralec in režiser Jože Tiran in dramaturg Dušan Moravec, prvo igralsko jedro pa je bilo deloma amatersko, nekaj članov pa je izhajalo iz partizanskega gledališča. Leto pozneje so gledališču dodelili frančiškansko dvorano v sedanji Nazorjevi ulici. Po temeljiti prenovi odra in dvorane je bila na današnji dan leta 1951 prva premiera oziroma otvoritvena uprizoritev Mestnega gledališča v lastni hiši: Cankarjeva drama Jakob Ruda.
Režiral jo je Jože Tiran, scenografija in kostumografija sta bili delo Milana Butine, v naslovni vlogi je nastopil France Presetnik, igrali pa so še Slavka Glavina, Leli Nakrst, Vera Prus, Janez Albreht, Janez Rohaček, Miro Veber, Vladoša Simčič, Franci Presetnik, Janez Lavrih, Angel Arčon, Jože Zupan, Polde Dežman, Lucijan Orel, Pavel Jeločnik in Franci Prus. Drama “Jakob Ruda”, prva predstava Mestnega gledališča ljubljanskega je doživela šestnajst uprizoritev, ogledalo pa si jo je več kot tri tisoč gledalcev.
—–
Pred 160-imi leti je angleški kemik Alexander Parkes (rodil se je na današnji dan leta 1813) patentiral prvi sintetični plastični material, ki so ga pozneje imenovali celulojd. Patentiral je še postopek za impregnacijo izdelkov z gumo in za elektrometalurški proces nanašanja tanke plasti kovine na občutljive predmete. Sicer pa se je zlata doba uporabe Parkesovega celulojda začela šele štiri desetletja pozneje – z začetkom kinematografije v zadnjih letih 19. stoletja.
6283 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
STANE RAPE je bil leta 1918 med ustanovitelji prve slovenske letalske vojaške enote ljubljanske letalske stotnije, ki je sodelovala v bojih za severno mejo. Na ljubljanski filozofski fakulteti je študiral pedagogiko in psihologijo ter leta 1922 doktoriral. Poleg tega je bil tudi akrobatski športni pilot in učitelj letenja. Kot organizator v letalstvu je med vojnama spodbujal klubsko dejavnost, izdelavo domačih letal ter graditev letališča v Ljubljani in jadralnega središča na Blokah. V letih od 1933 do 1941 je bil vodja letalskega centra v Ljubljani. Stane Rape se je rodil na današnji dan leta 1898 na Olševku pri Kranju.
—–
Med pomembne slovenske športnice sodi tudi FANČI BERNIK. Rodila se je na današnji dan leta 1906 v Ljubljani. Kot atletinja je med prvim vzponom slovenske ženske atletike leta 1926 v Zagrebu s pet kilogramov težko kroglo dosegla državni rekord 8 metrov in 67 centimetrov, to je 27 centimetrov več, kot je bil takratni svetovni rekord. Fanči Bernik je bila stalna članica državne reprezentance. Leta 1934 je z njo sodelovala tudi na svetovnem prvenstvu v Londonu, kjer je Jugoslavija osvojila prvo mesto.
—–
Med najpomembnejšimi partizanskimi bolnišnicami – med drugo svetovno vojno jih je na okupiranem slovenskem ozemlju delovalo več kot 120 – je bila tudi bolnišnica Pavla v Trnovskem gozdu. Poleg osrednje barake s spremljajočimi objekti je imela več manjših postojank in dve okrevališči. Prve ranjence in bolnike je sprejela na današnji dan leta 1943, vodila pa jo je zdravnica Pavla Jerina; po njej je bolnišnica dobila ime. Do osvoboditve maja leta 1945 se je v postojankah in zdraviliščih bolnišnice Pavla v Trnovskem gozdu zdravilo več kot 1600 ranjencev in bolnikov.
—–
Leta 1949 je Ljubljana dobila drugo poklicno gledališče po drugi svetovni vojni – Mestno gledališče ljubljansko. Vodila sta ga igralec in režiser Jože Tiran in dramaturg Dušan Moravec, prvo igralsko jedro pa je bilo deloma amatersko, nekaj članov pa je izhajalo iz partizanskega gledališča. Leto pozneje so gledališču dodelili frančiškansko dvorano v sedanji Nazorjevi ulici. Po temeljiti prenovi odra in dvorane je bila na današnji dan leta 1951 prva premiera oziroma otvoritvena uprizoritev Mestnega gledališča v lastni hiši: Cankarjeva drama Jakob Ruda.
Režiral jo je Jože Tiran, scenografija in kostumografija sta bili delo Milana Butine, v naslovni vlogi je nastopil France Presetnik, igrali pa so še Slavka Glavina, Leli Nakrst, Vera Prus, Janez Albreht, Janez Rohaček, Miro Veber, Vladoša Simčič, Franci Presetnik, Janez Lavrih, Angel Arčon, Jože Zupan, Polde Dežman, Lucijan Orel, Pavel Jeločnik in Franci Prus. Drama “Jakob Ruda”, prva predstava Mestnega gledališča ljubljanskega je doživela šestnajst uprizoritev, ogledalo pa si jo je več kot tri tisoč gledalcev.
—–
Pred 160-imi leti je angleški kemik Alexander Parkes (rodil se je na današnji dan leta 1813) patentiral prvi sintetični plastični material, ki so ga pozneje imenovali celulojd. Patentiral je še postopek za impregnacijo izdelkov z gumo in za elektrometalurški proces nanašanja tanke plasti kovine na občutljive predmete. Sicer pa se je zlata doba uporabe Parkesovega celulojda začela šele štiri desetletja pozneje – z začetkom kinematografije v zadnjih letih 19. stoletja.
Televizija na Triglavu Izumitelj fotografije na steklo Skladatelj in zaslužni profesor
Mojzes, ki hoče s Slovenci onstran Mure Od bančnika do igralca Načrtovalec slovenskega elektroenergetskega omrežja
Slovenščina in Sveto pismo Planinec, literat in muzealec Organizator tržaške konstruktivistične skupine
Karikirani portreti po primorskih cerkvah, Manifestacija vere in politične moči, Baronski naslov za svetovljanko iz botaničnega vrta
Cesar nasprotuje šestemu mandatu županstva Ivana Hribarja, Družbenokritični film »Nočni izlet«, Več kot le vojni poročevalec
Ljubljančan – ugledno glasbeno ime na Finskem Rektor graške univerze Žrtve morskega psa Študentski protesti proti sovjetski agresiji
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Ljubljanski škof zahteva slovenščino v javnem življenju Slovenskogoriški agronom v Mostarju Žrtev dahavskih procesov Ljubljanska evangeličanska cerkev spet v lasti cerkvene občine
Prvi predsednik Slovenske matice. Časnikar v politiki katoliškega tabora. Prežihov Voranc – socialni realist. 80 let od prihoda največje skupine slovenskih jetnic in jetnikov v Auschwitz.
Gašper Rojko postane rektor Karlove univerze v Pragi Taborsko dogajanje v Ljutomeru Akademsko društvo Adrija Glasbeni ustvarjalec džezovskih ritmov
Prva stalna poštna zveza pri nas Od vroclavskega do ljubljanskega odra Izvrsten karikaturist in pomemben knjižni ilustrator Porušen in čez devet let spet odprt solkanski železniški most
Na vrhu Triglava postavili Aljažev stolp … S težavami do Narodnega doma v Celju … Slavko Jan, režiser enega izmed mejnikov v razvoju Slovenskega gledališča … Začetek serijske proizvodnje avtomobilov na Slovenskem …
Morilski udar strele na Donački gori … Mileva Zakrajšek, žlahtna odrska interpretka materinskih likov … Mitja Šarabon, eden najplodovitejših piscev sonetov … Miha Mate, Ribničan piše za mladino …
Neveljaven email naslov