Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Leta 1845 so v opuščeni gramozni jami ob današnji Gosposvetski cesti, kjer je bilo takrat še obsežno nepozidano območje zunaj strnjene Ljubljane, začeli graditi Kolizej, primerek tipične avstrijske kasarniške arhitekture. Po vzoru enake stavbe, ki jo je bil postavil v svojem rodnem Gradcu, ga je zasnoval arhitekt Jožef Benedikt Withalm; pozneje je bil imenovan za častnega meščana Ljubljane. Prvič je bil del Kolizeja na ogled na današnji dan leta 1846, ko je bila končana poslikava v eni od dvoran, v celoti pa je bil dokončan pozimi naslednjega leta in postal ena najimenitnejših stavb v mestu.
Sprva so jo namenili predvsem za občasno nastanitev vojaštva, ki je potovalo skozi Ljubljano; sprejela je lahko tri tisoč vojakov. Kmalu so v njej odprli kavarno in prirejali zabavne glasbene večere, nato jahalnico in poleg petih manjših dvoran še plesno dvorano za tisoč ljudi. A kmalu je Kolizej zajel hud požar, vendar so ga dokaj hitro obnovili in prezidali ter ga postopoma namenili predvsem za stanovanja in skladišča.
Leta 1993 je bil Kolizej razglašen za spomenik lokalnega pomena, dve leti pozneje se je del stavbe zaradi neodgovornega posega enega izmed najemnikov zrušil in zahteval tri smrtne žrtve, leta 2011 pa so že nekaj let propadajočo stavbo po dolgi “papirnati” vojni v le desetih dneh dokončno porušili.
—–
Na današnji dan leta 1864 se je v Ljubljani rodil kavarnar in mecen FRAN KRAPEŠ. V Gradcu se je izučil čevljarske obrti, vendar se je posvetil gostinstvu. Na Kongresnem trgu v Ljubljani je imel prvo kavarno s slovenskim napisom, kot protiutež nemški Kazini pa je leta 1899 na Dvornem trgu odprl “Narodno kavarno”. Med prvo svetovno vojno je organiziral tihotapski vlak, ki je iz Vojvodine pripeljal hrano lačnim Ljubljančanom.
Po letu 1921 je prenovil in dogradil prostore takrat že slovenske Kazine ter ustanovil gostinsko podjetje “Zvezda” s kletjo, kavarno in verandno restavracijo z vrtom. “Zvezda” je postala središče ljubljanskega družabnega življenja, tam pa je igral tudi prvi jazzovski orkester. Fran Krapeš je ustanovil še gostilničarsko nadaljevalno šolo in bolniško blagajno, bil je soustanovitelj sokolskega jezdnega odseka, podpiral pa je tudi reveže ter pomagal mnogim, ki so študirali v Pragi. Leta1933 je postal častni meščan ljubljanski.
—–
Jezikoslovka BREDA POGORELEC je leta 1964 na ljubljanski univerzi doktorirala z disertacijo “Vezniki v slovenščini” in pozneje na filozofski fakulteti postala redna profersorica za slovenski knjižni jezik in slavistiko. Objavila je številne prispevke o jezikovni stilistiki umetnostnih besedil in besediloslovju, o zgodovini slovenskega knjižnega jezika, raziskovala pa je tudi jezik in slog slovenske moderne.
V sredini 70-ih let prejšnjega stoletja je bila med pobudniki akcije “Slovenščina v javnosti”. Zaslužna profesorica ljubljanske univerze Breda Pogorelec je bila leta 2000 odlikovana s srebrnim častnim znakom Republike Slovenije. Rodila se je na današnji dan leta 1928 v Ljubljani.
6247 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Leta 1845 so v opuščeni gramozni jami ob današnji Gosposvetski cesti, kjer je bilo takrat še obsežno nepozidano območje zunaj strnjene Ljubljane, začeli graditi Kolizej, primerek tipične avstrijske kasarniške arhitekture. Po vzoru enake stavbe, ki jo je bil postavil v svojem rodnem Gradcu, ga je zasnoval arhitekt Jožef Benedikt Withalm; pozneje je bil imenovan za častnega meščana Ljubljane. Prvič je bil del Kolizeja na ogled na današnji dan leta 1846, ko je bila končana poslikava v eni od dvoran, v celoti pa je bil dokončan pozimi naslednjega leta in postal ena najimenitnejših stavb v mestu.
Sprva so jo namenili predvsem za občasno nastanitev vojaštva, ki je potovalo skozi Ljubljano; sprejela je lahko tri tisoč vojakov. Kmalu so v njej odprli kavarno in prirejali zabavne glasbene večere, nato jahalnico in poleg petih manjših dvoran še plesno dvorano za tisoč ljudi. A kmalu je Kolizej zajel hud požar, vendar so ga dokaj hitro obnovili in prezidali ter ga postopoma namenili predvsem za stanovanja in skladišča.
Leta 1993 je bil Kolizej razglašen za spomenik lokalnega pomena, dve leti pozneje se je del stavbe zaradi neodgovornega posega enega izmed najemnikov zrušil in zahteval tri smrtne žrtve, leta 2011 pa so že nekaj let propadajočo stavbo po dolgi “papirnati” vojni v le desetih dneh dokončno porušili.
—–
Na današnji dan leta 1864 se je v Ljubljani rodil kavarnar in mecen FRAN KRAPEŠ. V Gradcu se je izučil čevljarske obrti, vendar se je posvetil gostinstvu. Na Kongresnem trgu v Ljubljani je imel prvo kavarno s slovenskim napisom, kot protiutež nemški Kazini pa je leta 1899 na Dvornem trgu odprl “Narodno kavarno”. Med prvo svetovno vojno je organiziral tihotapski vlak, ki je iz Vojvodine pripeljal hrano lačnim Ljubljančanom.
Po letu 1921 je prenovil in dogradil prostore takrat že slovenske Kazine ter ustanovil gostinsko podjetje “Zvezda” s kletjo, kavarno in verandno restavracijo z vrtom. “Zvezda” je postala središče ljubljanskega družabnega življenja, tam pa je igral tudi prvi jazzovski orkester. Fran Krapeš je ustanovil še gostilničarsko nadaljevalno šolo in bolniško blagajno, bil je soustanovitelj sokolskega jezdnega odseka, podpiral pa je tudi reveže ter pomagal mnogim, ki so študirali v Pragi. Leta1933 je postal častni meščan ljubljanski.
—–
Jezikoslovka BREDA POGORELEC je leta 1964 na ljubljanski univerzi doktorirala z disertacijo “Vezniki v slovenščini” in pozneje na filozofski fakulteti postala redna profersorica za slovenski knjižni jezik in slavistiko. Objavila je številne prispevke o jezikovni stilistiki umetnostnih besedil in besediloslovju, o zgodovini slovenskega knjižnega jezika, raziskovala pa je tudi jezik in slog slovenske moderne.
V sredini 70-ih let prejšnjega stoletja je bila med pobudniki akcije “Slovenščina v javnosti”. Zaslužna profesorica ljubljanske univerze Breda Pogorelec je bila leta 2000 odlikovana s srebrnim častnim znakom Republike Slovenije. Rodila se je na današnji dan leta 1928 v Ljubljani.
Ljubljanski škof Žiga Krištof plemeniti Herberstein, soustanovitelj javne znanstvene (danes semeniške) knjižnice v Ljubljani Ivan Sedej in teoretična utemeljitev varstva etnoloških spomenikov Štirje zvezki “Koroških slovenskih narodnih pesmi” Zdravka Švikaršiča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Valentin Stanič in prvo društvo zoper trpinčenje živali Franc Aichholzer, starosta slovenskih koroških učiteljev “Teleskop”, roman Ivana Bratka o pobegu iz italijanskega koncentracijskega taborišča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Simon Robič, duhovnik, domač v naravoslovju Božo Vičar, operni ustvarjalec na Hrvaškem Milka Hartman - poeziji zapisana koroška Slovenka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janko Lavrin, predavatelj ruske književnosti v Veliki Britaniji Remigij Bratož - v Montrealu nagrajeni karikaturist Dušan Senčar - z olimpijskih iger – na Goli otok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jakob Peregrin Paulič, prvi slovenski škof krške škofije Pavel Kernjak in zvestoba izročilu koroških pevskih zborov Strojnik Ivan Munda, projektant transportnih naprav *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
"Kako bit όčeš poet in ti pretežkό je v prsih nosít al pekel, al nebo!" Planinski vestnik - najstarejša slovenska revija, ki še vedno izhaja Janez Vidic, likovni opremljevalec knjig *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Majar Ziljski: »Kaj Slovenci terjamo?« Radio počastil Prešerna in razjezil okupatorja Prva uradna hokejska tekma na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ignac Klemenčič, naš najuspešnejši fizik s konca 19. stoletja Polonca Juvan - izvrstna oblikovalka Cankarjevih likov Jože Vergan, poveljnik bataljona francoskega odporniškega gibanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Danica Mélihar Lovrečič - naša prva policistka Neplačana, prostovoljna transfuzija krvi v Sloveniji Spomin na smučarja Roka Petroviča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Macarol, slikar, ki mu ni bilo dano izkoristiti svojega daru Bert Sotlar, igralec z zvenečim glasom ter njegovi junaški in komični liki Devet desetletij od prvega mednarodnega tekmovanja v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Logar in delo na področju bibliografije Ladislav Lenček - organizator duhovnega in kulturnega življenja Slovencev v Buenos Airesu Polde Bibič, mojster odrske in filmske igre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Stane Mihelič - pedagog in čebelar Jelka Vesenjak Hirjan in spoznanja o klopnem meningoencefalitisu »Turistovski klub Skala« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konrad Stefan in prvi zgodovinski pregled ljubljanskega knjižničarstva Po ugledni baletni plesalki Lidiji Wisiak poimenovana nagrada Pravnik in publicist Vlado Vodopivec - dvakrat izključen iz komunistične organizacije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Blaž Arnič, eden naših najizrazitejših simfoničnih skladateljev Češkoslovaškemu predsedniku častni doktorat ljubljanske univerze Pohod Goriške divizije narodnoosvobodilne vojske v Beneško Slovenijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ignacij orožen, zgodovinar Celja in lavantinske škofije France Onič, pesnik in urednik kulture Slovenskega poročevalca Boštjan Hladnik - filmski režiser *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Krempl in prvo obsežnejše zgodovinsko delo v slovenskem jeziku Nada Kraigher – pisateljičino srečanja z indijsko kulturo Marko Kosin - prvi veleposlanik samostojne Slovenije v Italiji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Brenčič Jelen - življenje zaznamovano s pesništvom Smiljan Rozman in novele iz vsakdanjih okolij Vera Peer - 35 let v Mestnem gledališču ljubljanskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Alojzij Wolf imenovan za ljubljanskega škofa Anton Ažbe in mednarodna slikarska šola v Münchnu Otoplitve političnih odnosov s sosednjo Avstrijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Žegar, prvi znani prevajalec iz nemščine med bukovniki Matija Čop in kulturnopolitični program za novo dobo Miha Nerat, organizator slovenskega učiteljstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Veliki koroški potres Ivan Trinko, »oče Beneških Slovencev« Prva zimska olimpijada in tekmovalci iz Kraljevine SHS *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov