Prvi slovenski časopis LJUBLJANSKE NOVICE je začel izhajati na današnji dan leta 1797. Najprej je izhajal kot tednik, potem pa dvakrat na teden. Pobuda za njegovo izhajanje je nastala v razsvetljenskem krogu barona Žige Zoisa. Prevzel in uresničil jo je Valentin Vodnik, ki je bil urednik, pisec, prevajalec in tehnični oblikovalec hkrati. Ljubljanske novice so izhajale v sto izvodih in so imele 33 rednih naročnikov.
Poleg gospodarskih in kulturnih novic ter zabavnih in poučnih prispevkov so v časopisu prevladovale predvsem zunanjepolitične novice. Bil je izrazito vsejugoslovansko zunanjepolitično usmerjen. Zaradi šibkega družbenega zaledja, šablonskega posnemanja takrat zelo razširjenega časopisa Laibacher Zeitung, zaradi lokalizma in premalo bralcev je prvi slovenski časopis Ljubljanske novice po štirih letih prenehal izhajati. Prva številka drugega slovenskega časnika “Kmetijske in rokodelske novice” je izšla šele 43 let pozneje.
—–
Slikar MATIJA JAMA je gotovo eden izmed najpomembnejših slovenskih krajinarjev 20. stoletja. Slikarstva se je učil zasebno v Münchnu, njegovi vzorniki pa so kmalu postali francoski impresionisti. Po začetku šolanja v Ažbetovi šoli se je začel poglobljeno ukvarjati s slikarskimi vprašanji tedanjega časa, s svetlobo in barvo. Preživljal se je s slikanjem realističnih žanrskih kompozicij po okusu kupcev. Do leta 1924 se je selil po precejšnjem delu Evrope, nato pa se je za stalno naselil v Ljubljani.
Zelo zgodaj je začel o umetnosti tudi pisati. Prvi je predstavil Ažbetovo slikarsko šolo v Münchnu in v njej zbrane Slovence, zlasti Riharda Jakopiča. Znanih je približno 450 Jamovih del, največ v oljni tehniki. Motivno prevladujejo krajine, mestne vedute in portreti. Čeprav je bilo težišče njegovega slikarstva v krajinarstvu, je bila vseskozi navzoča njegova težnja k figuraliki, s katero je sicer začel in v zreli dobi dosegel vrh umetniške kakovosti. Matija Jama se je rodil na današnji dan leta 1872 v Ljubljani.
—–
Učiteljica in narodna buditeljica ANTONIJA ŠTUPCA je po končanem učiteljišču v Gradcu poučevala najprej na osnovni šoli pri Svetem Marku pri Ptuju (zdajšnji Márkovci), od leta 1905 do 1919 pa na osnovni šoli Krčevina v predmestju Maribora. Kljub nasprotovanju nacionalistov in nemškutarjev je poučevala v materinščini ter pri učencih gojila slovensko narodno zavest. Pozneje je postala ravnateljica Dekliške meščanske šole.
Ob pedagoškem delu je delovala tudi politično, se posvetila boju proti alkoholizmu, pisala poučne povesti in črtice iz življenja slovenskih učiteljev ter kot odlična pevka sodelovala na koncertih in pri gledaliških predstavah v čitalnicah. Med drugim je bila ena izmed ustanoviteljic Slomškove zveze, predsednica Društva za podporo revnih učencev in predsednica Društva za varstvo deklet. Antonija Štupca se je rodila na današnji dan leta 1874 v Šempetru v Savinjski dolini.