Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan leta 1838 se je v Žalcu rodil hmeljar in politik JANEZ HAUSENBICHLER. Kot medičar se je štiri leta izpopolnjeval v tujini, po vrnitvi pa je prevzel očetovo gostilno, ki je postala središče naprednega življenja v Savinjski dolini. Bil je soustanovitelj Narodne čitalnice, pobudnik in ustanovitelj prostovoljne gasilske čete v Žalcu, Savinjske posojilnice in Dirkalnega društva ter eden prvih hmeljarjev na tem območju. V času razgibanega slovenskega narodnega prebujanja, ko so Slovenci od Avstro-Ogrske monarhije zahtevali svoje narodnostne pravice, je 6. septembra leta 1868 organiziral v Žalcu drugi slovenski narodni tabor. Po Janezu Hausenbichlerju se je imenovala tudi prva planinska koča na Mrzlici, ki so jo z velikim slavjem odprli leta 1899.
—–
MARTIN HUMEK je leta 1890 končal učiteljišče v Ljubljani, nato pa opravil še tečaje za domačo obrt v Gradcu, za sadjarstvo pa na Dunaju in v Weisbadnu. Delal je kot učitelj v Bohinjski Bistrici in Radovljici ter kot inšpektor v Ljubljani. Leta 1913 je bil ustanovitelj in urednik mesečnika “Slovenski sadjar”, ki je po nekajletnem premoru od leta 1923 do 1949 kot glasilo slovenskih sadjarjev in vrtnarjev izhajal z imenom “Sadjar in vrtnar”. Martin Humek je napisal še vrsto strokovnih knjig in člankov, bil pa je tudi soustanovitelj in predsednik “Sadjarskega in vrtnarskega društva za Slovenijo” ter urednik “Slovenskega čebelarja”. Rodil se je na današnji dan leta 1870 v Gradišču pri Raki.
—–
Kontraadmiral FRANJO VUČER je po maturi v Ljubljani leta 1892 v Pulju vstopil v avstrijsko vojno mornarico, opravil izpit za mornariškega častnika in nato končal še torpedni, potapljaški in artilerijski tečaj. Med drugim je bil kapetan korvete in fregate, ob prevratu leta 1918 je prestopil v vojno mornarico Države Slovencev, Hrvatov in Srbov in postal načelnik pomorskega urada pri ljubljanskem Narodnem svetu. Pozneje je v jugoslovanski kraljevi mornarici opravljal operativne poveljniške dolžnosti v Boki Kotorski in Kraljevici. Po upokojitvi je živel v Zagrebu in med drugo svetovno vojno sodeloval z narodnoosvobodilnim gibanjem. Kontraadmiral Franjo Vučer se je rodil na današnji dan leta 1875 v Dolenji Brezovici pri Šentjerneju.
—–
Publicist VLADIMIR KNAFLIČ je študiral v Gradcu in Pragi in leta 1915 doktoriral iz prava. V času študija je simpatiziral s strujo narodnoradikalnega dijaštva, nato pa je politično deloval v goriški Narodni napredni stranki. Zavračal je dualistični in trialistični koncept ureditve Avstro-Ogrske in se zavzemal za narodno avtonomijo ter carinsko in politično zvezo v okviru balkanske federacije. Pred prvo svetovno vojno je bil urednik znanstvene revije “Veda” ter knjižne zbirke “Socialna matica” v Gorici, pozneje pa med drugim tudi glavni urednik “Slovenskega naroda”. Vladimir Knaflič se je rodil na današnji dan leta 1888 v Šmarju pri Jelšah.
Prva slovenska koncertna pevka in pedagoginja PAVLA LOVŠE se je rodila na današnji dan leta 1891 na Jesenicah. Petje je študirala v Ljubljani in na Dunaju. Odlikovala se je z mehkim, bleščečim glasom, odlično tehniko in interpretacijo. Nastopala je po Evropi in Ameriki, v letih od 1921 do 27 pa je bila solistka ljubljanske opere; uveljavila se je predvsem v koloraturnih in melodramatičnih vlogah.
6284 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Na današnji dan leta 1838 se je v Žalcu rodil hmeljar in politik JANEZ HAUSENBICHLER. Kot medičar se je štiri leta izpopolnjeval v tujini, po vrnitvi pa je prevzel očetovo gostilno, ki je postala središče naprednega življenja v Savinjski dolini. Bil je soustanovitelj Narodne čitalnice, pobudnik in ustanovitelj prostovoljne gasilske čete v Žalcu, Savinjske posojilnice in Dirkalnega društva ter eden prvih hmeljarjev na tem območju. V času razgibanega slovenskega narodnega prebujanja, ko so Slovenci od Avstro-Ogrske monarhije zahtevali svoje narodnostne pravice, je 6. septembra leta 1868 organiziral v Žalcu drugi slovenski narodni tabor. Po Janezu Hausenbichlerju se je imenovala tudi prva planinska koča na Mrzlici, ki so jo z velikim slavjem odprli leta 1899.
—–
MARTIN HUMEK je leta 1890 končal učiteljišče v Ljubljani, nato pa opravil še tečaje za domačo obrt v Gradcu, za sadjarstvo pa na Dunaju in v Weisbadnu. Delal je kot učitelj v Bohinjski Bistrici in Radovljici ter kot inšpektor v Ljubljani. Leta 1913 je bil ustanovitelj in urednik mesečnika “Slovenski sadjar”, ki je po nekajletnem premoru od leta 1923 do 1949 kot glasilo slovenskih sadjarjev in vrtnarjev izhajal z imenom “Sadjar in vrtnar”. Martin Humek je napisal še vrsto strokovnih knjig in člankov, bil pa je tudi soustanovitelj in predsednik “Sadjarskega in vrtnarskega društva za Slovenijo” ter urednik “Slovenskega čebelarja”. Rodil se je na današnji dan leta 1870 v Gradišču pri Raki.
—–
Kontraadmiral FRANJO VUČER je po maturi v Ljubljani leta 1892 v Pulju vstopil v avstrijsko vojno mornarico, opravil izpit za mornariškega častnika in nato končal še torpedni, potapljaški in artilerijski tečaj. Med drugim je bil kapetan korvete in fregate, ob prevratu leta 1918 je prestopil v vojno mornarico Države Slovencev, Hrvatov in Srbov in postal načelnik pomorskega urada pri ljubljanskem Narodnem svetu. Pozneje je v jugoslovanski kraljevi mornarici opravljal operativne poveljniške dolžnosti v Boki Kotorski in Kraljevici. Po upokojitvi je živel v Zagrebu in med drugo svetovno vojno sodeloval z narodnoosvobodilnim gibanjem. Kontraadmiral Franjo Vučer se je rodil na današnji dan leta 1875 v Dolenji Brezovici pri Šentjerneju.
—–
Publicist VLADIMIR KNAFLIČ je študiral v Gradcu in Pragi in leta 1915 doktoriral iz prava. V času študija je simpatiziral s strujo narodnoradikalnega dijaštva, nato pa je politično deloval v goriški Narodni napredni stranki. Zavračal je dualistični in trialistični koncept ureditve Avstro-Ogrske in se zavzemal za narodno avtonomijo ter carinsko in politično zvezo v okviru balkanske federacije. Pred prvo svetovno vojno je bil urednik znanstvene revije “Veda” ter knjižne zbirke “Socialna matica” v Gorici, pozneje pa med drugim tudi glavni urednik “Slovenskega naroda”. Vladimir Knaflič se je rodil na današnji dan leta 1888 v Šmarju pri Jelšah.
Prva slovenska koncertna pevka in pedagoginja PAVLA LOVŠE se je rodila na današnji dan leta 1891 na Jesenicah. Petje je študirala v Ljubljani in na Dunaju. Odlikovala se je z mehkim, bleščečim glasom, odlično tehniko in interpretacijo. Nastopala je po Evropi in Ameriki, v letih od 1921 do 27 pa je bila solistka ljubljanske opere; uveljavila se je predvsem v koloraturnih in melodramatičnih vlogah.
Morilski udar strele na Donački gori … Mileva Zakrajšek, žlahtna odrska interpretka materinskih likov … Mitja Šarabon, eden najplodovitejših piscev sonetov … Miha Mate, Ribničan piše za mladino …
Statut mesta Ptuj iz zgodnjega 16. stoletja … Marta Paulin - Brina, ena izmed začetnic sodobnega plesa pri nas … Ivan Šček, skladatelj, ki je ustvaril »pravljični balet« … Zgodovinski uspeh alpinističnega para Mira Debelak in Stanko Tominšek v severni steni Špika …
Ožbalt Gutsman, jezikoslovec s Koroškega … Manica Koman, pripovedovalka pravljic in otroških zgodb … Dr. Janez Stanovnik, od krščanskega socialista do predsednika republiškega predsedstva … Začetek televizijskega oddajanja na Slovenskem …
Mihael Štrukelj, redni profesor gradbeništva v Helsinkih »Pil sem te in ne izpil, Ljubezen ...« Egon Kunej, skladatelj in zborovodja Nacistične deportacije in ukradeni otroci
Iz zgodovine nesreč v naših gorah … Denarna reforma podonavske monarhije … Viktor Sulčič, arhitekt v Argentini … Boris Gregorka, trener na poti do olimpijskih odličij …
Matevž Ravnikar, prvi zapisovalec ugank, ljudskih pesmi in pravljic ... Ivan Jožef Tomažič, škof, ki se je uprl zahtevi nacistov ... Samopostrežne trgovine prihajajo ... Kratka zgodovina »železne zavese« ...
Satirični roman – parodija na pisateljstvo Ugledno ime slovenske pedagogike Politični konflikt namesto avtoceste Osimski sporazumi veljavni
Zaradi politične neprimernosti ob profesuro Svetovni rekorder v kegljanju Direktorica Inštituta za načrtovanje družine Usmrtitev prvih partizanskih upornikov med drugo svetovno vojno
Poštni uradnik – spregledan inovator Slovenski vojaki pri zasedbi Bosne in Hercegovine Montirani politični proces razveljavljen po 44 letih Nacisti odvzeli staršem 650 otrok
Prvi potujoči izposojevalec knjig Zaslužni župan Šoštanja Iz gledališča na politični sodni proces Začetek vojne svetovnih razsežnosti
Knjige, ki so Slovence naučile brati, ko je z Dunaja v Trst prisopihal prvi vlak, utemeljitelj slovenske astronomije in Kmetijska zbornica za takratno Dravsko banovino
Poverjenik za uk in bogočastje pri prvi narodni vladi. Koroški kronist dogajanja v Slovenskih goricah. Češki planinci in njihova koča pod Grintovci. Radio Osvobodilne fronte.
Potopis odprave v Kartum Franz Liszt v Rogaški Slatini Vroče poletje ob Soči ionir sodobne ribiške biologije v Jadranskem morju
Prva olimpijska kolajna v slovenskih rokah Satirik jezi gospodo Geofizik preučuje potrese Zadnji vojaki iz Slovenije zapuščajo Jugoslovansko armado
Metri in kilogrami namesto starih merskih poimenovanj Zakon o vseučilišču Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani. Koreografinja ter njene odrske in filmske stvaritve Prvi splošni krajevni muzej v Sloveniji.
Prvi Slomškov namestnik na mariborskem škofijskem sedežu Pomoč otrokom pri boleznih ušes, nosu in grla Časopis, ki je pozival k povezovanju Zločin v celjskem Starem piskru
Eden najopaznejših zamejskih pisateljev Partizansko letališče v Loški dolini Prvi kilometri samo polovične avtoceste Sedemdesetletna igralska kariera
Guverner Ilirskih provinc uvedel pouk v »deželnem jeziku« Mariborčan v pomorski bitki pri otoku Visu Tramvaj ob slovenski obali »Ave, triumphator!«
Utemeljitelj germanistike na mladi univerzi v Ljubljani. Od diplomata do antropologa. Ko so gorele slovenske vasi. Spodbuda Prešernu za Zdravljico.
Prvi knjižni katalog na Slovenskem Luksemburški uspeh telovadca Jožeta Primožiča - Toša Jugoslovanska ljudska armada v treh mesecih zapustila Slovenijo Kost jamskega medveda – najstarejša piščal
Neveljaven email naslov