Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

13.01.2016


Na današnji dan leta 1838 se je v Žalcu rodil hmeljar in politik JANEZ HAUSENBICHLER. Kot medičar se je štiri leta izpopolnjeval v tujini, po vrnitvi pa je prevzel očetovo gostilno, ki je postala središče naprednega življenja v Savinjski dolini. Bil je soustanovitelj Narodne čitalnice, pobudnik in ustanovitelj prostovoljne gasilske čete v Žalcu, Savinjske posojilnice in Dirkalnega društva ter eden prvih hmeljarjev na tem območju. V času razgibanega slovenskega narodnega prebujanja, ko so Slovenci od Avstro-Ogrske monarhije zahtevali svoje narodnostne pravice, je 6. septembra leta 1868 organiziral v Žalcu drugi slovenski narodni tabor. Po Janezu Hausenbichlerju se je imenovala tudi prva planinska koča na Mrzlici, ki so jo z velikim slavjem odprli leta 1899.
—–
MARTIN HUMEK je leta 1890 končal učiteljišče v Ljubljani, nato pa opravil še tečaje za domačo obrt v Gradcu, za sadjarstvo pa na Dunaju in v Weisbadnu. Delal je kot učitelj v Bohinjski Bistrici in Radovljici ter kot inšpektor v Ljubljani. Leta 1913 je bil ustanovitelj in urednik mesečnika “Slovenski sadjar”, ki je po nekajletnem premoru od leta 1923 do 1949 kot glasilo slovenskih sadjarjev in vrtnarjev izhajal z imenom “Sadjar in vrtnar”. Martin Humek je napisal še vrsto strokovnih knjig in člankov, bil pa je tudi soustanovitelj in predsednik “Sadjarskega in vrtnarskega društva za Slovenijo” ter urednik “Slovenskega čebelarja”. Rodil se je na današnji dan leta 1870 v Gradišču pri Raki.
—–
Kontraadmiral FRANJO VUČER je po maturi v Ljubljani leta 1892 v Pulju vstopil v avstrijsko vojno mornarico, opravil izpit za mornariškega častnika in nato končal še torpedni, potapljaški in artilerijski tečaj. Med drugim je bil kapetan korvete in fregate, ob prevratu leta 1918 je prestopil v vojno mornarico Države Slovencev, Hrvatov in Srbov in postal načelnik pomorskega urada pri ljubljanskem Narodnem svetu. Pozneje je v jugoslovanski kraljevi mornarici opravljal operativne poveljniške dolžnosti v Boki Kotorski in Kraljevici. Po upokojitvi je živel v Zagrebu in med drugo svetovno vojno sodeloval z narodnoosvobodilnim gibanjem. Kontraadmiral Franjo Vučer se je rodil na današnji dan leta 1875 v Dolenji Brezovici pri Šentjerneju.
—–
Publicist VLADIMIR KNAFLIČ je študiral v Gradcu in Pragi in leta 1915 doktoriral iz prava. V času študija je simpatiziral s strujo narodnoradikalnega dijaštva, nato pa je politično deloval v goriški Narodni napredni stranki. Zavračal je dualistični in trialistični koncept ureditve Avstro-Ogrske in se zavzemal za narodno avtonomijo ter carinsko in politično zvezo v okviru balkanske federacije. Pred prvo svetovno vojno je bil urednik znanstvene revije “Veda” ter knjižne zbirke “Socialna matica” v Gorici, pozneje pa med drugim tudi glavni urednik “Slovenskega naroda”. Vladimir Knaflič se je rodil na današnji dan leta 1888 v Šmarju pri Jelšah.
Prva slovenska koncertna pevka in pedagoginja PAVLA LOVŠE se je rodila na današnji dan leta 1891 na Jesenicah. Petje je študirala v Ljubljani in na Dunaju. Odlikovala se je z mehkim, bleščečim glasom, odlično tehniko in interpretacijo. Nastopala je po Evropi in Ameriki, v letih od 1921 do 27 pa je bila solistka ljubljanske opere; uveljavila se je predvsem v koloraturnih in melodramatičnih vlogah.


Na današnji dan

6284 epizod

Na današnji dan

6284 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

13.01.2016


Na današnji dan leta 1838 se je v Žalcu rodil hmeljar in politik JANEZ HAUSENBICHLER. Kot medičar se je štiri leta izpopolnjeval v tujini, po vrnitvi pa je prevzel očetovo gostilno, ki je postala središče naprednega življenja v Savinjski dolini. Bil je soustanovitelj Narodne čitalnice, pobudnik in ustanovitelj prostovoljne gasilske čete v Žalcu, Savinjske posojilnice in Dirkalnega društva ter eden prvih hmeljarjev na tem območju. V času razgibanega slovenskega narodnega prebujanja, ko so Slovenci od Avstro-Ogrske monarhije zahtevali svoje narodnostne pravice, je 6. septembra leta 1868 organiziral v Žalcu drugi slovenski narodni tabor. Po Janezu Hausenbichlerju se je imenovala tudi prva planinska koča na Mrzlici, ki so jo z velikim slavjem odprli leta 1899.
—–
MARTIN HUMEK je leta 1890 končal učiteljišče v Ljubljani, nato pa opravil še tečaje za domačo obrt v Gradcu, za sadjarstvo pa na Dunaju in v Weisbadnu. Delal je kot učitelj v Bohinjski Bistrici in Radovljici ter kot inšpektor v Ljubljani. Leta 1913 je bil ustanovitelj in urednik mesečnika “Slovenski sadjar”, ki je po nekajletnem premoru od leta 1923 do 1949 kot glasilo slovenskih sadjarjev in vrtnarjev izhajal z imenom “Sadjar in vrtnar”. Martin Humek je napisal še vrsto strokovnih knjig in člankov, bil pa je tudi soustanovitelj in predsednik “Sadjarskega in vrtnarskega društva za Slovenijo” ter urednik “Slovenskega čebelarja”. Rodil se je na današnji dan leta 1870 v Gradišču pri Raki.
—–
Kontraadmiral FRANJO VUČER je po maturi v Ljubljani leta 1892 v Pulju vstopil v avstrijsko vojno mornarico, opravil izpit za mornariškega častnika in nato končal še torpedni, potapljaški in artilerijski tečaj. Med drugim je bil kapetan korvete in fregate, ob prevratu leta 1918 je prestopil v vojno mornarico Države Slovencev, Hrvatov in Srbov in postal načelnik pomorskega urada pri ljubljanskem Narodnem svetu. Pozneje je v jugoslovanski kraljevi mornarici opravljal operativne poveljniške dolžnosti v Boki Kotorski in Kraljevici. Po upokojitvi je živel v Zagrebu in med drugo svetovno vojno sodeloval z narodnoosvobodilnim gibanjem. Kontraadmiral Franjo Vučer se je rodil na današnji dan leta 1875 v Dolenji Brezovici pri Šentjerneju.
—–
Publicist VLADIMIR KNAFLIČ je študiral v Gradcu in Pragi in leta 1915 doktoriral iz prava. V času študija je simpatiziral s strujo narodnoradikalnega dijaštva, nato pa je politično deloval v goriški Narodni napredni stranki. Zavračal je dualistični in trialistični koncept ureditve Avstro-Ogrske in se zavzemal za narodno avtonomijo ter carinsko in politično zvezo v okviru balkanske federacije. Pred prvo svetovno vojno je bil urednik znanstvene revije “Veda” ter knjižne zbirke “Socialna matica” v Gorici, pozneje pa med drugim tudi glavni urednik “Slovenskega naroda”. Vladimir Knaflič se je rodil na današnji dan leta 1888 v Šmarju pri Jelšah.
Prva slovenska koncertna pevka in pedagoginja PAVLA LOVŠE se je rodila na današnji dan leta 1891 na Jesenicah. Petje je študirala v Ljubljani in na Dunaju. Odlikovala se je z mehkim, bleščečim glasom, odlično tehniko in interpretacijo. Nastopala je po Evropi in Ameriki, v letih od 1921 do 27 pa je bila solistka ljubljanske opere; uveljavila se je predvsem v koloraturnih in melodramatičnih vlogah.


07.04.2022

Na današnji dan 7. april

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


06.04.2022

Na današnji dan 6. april

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


05.04.2022

Na današnji dan 5. april

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


04.04.2022

Na današnji dan, 4.april

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


03.04.2022

Na današnji dan, 3. april

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


02.04.2022

Na današnji dan, 2. april

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


01.04.2022

Na današnji dan 1. april

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


31.03.2022

Na današnji dan 31. marec

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


30.03.2022

Na današnji dan 30. marec

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


29.03.2022

Na današnji dan 29. marec

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


28.03.2022

Na današnji dan 28. marec

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


27.03.2022

Na današnji dan 27. marec

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


26.03.2022

Na današnji dan 26. marec

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


25.03.2022

Na današnji dan 25. marec

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


24.03.2022

Na današnji dan 24. marec

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


23.03.2022

Na današnji dan 23. marec

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


22.03.2022

Na današnji dan 22. marec

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


21.03.2022

Na današnji dan 21.3.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


20.03.2022

Na današnji dan 20. marec

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


19.03.2022

Na današnji dan 19. marec

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


Stran 49 od 315
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov