Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan pred 140-imi leti se je na Premu pri Ilirski Bistrici rodil pesnik DRAGOTIN KETTE. Šolal se je na učiteljišču in gimnaziji v Ljubljani ter ob tem z Murnom, Župančičem in Cankarjem sodeloval v dijaškem literarnem društvu “Zadruga”. Zaradi satiričnih verzov na račun škofa Jakoba Míssie je bil v petem razredu kaznovan, leta 1895 pa izključen, ker ni mogel plačati šolnine. Zadnja razreda je obiskoval v Novem mestu in tam tri leta pozneje tudi maturiral. Nato je moral k vojakom v Trst; zbolel je za jetiko in komaj 23 leten umrl v ljubljanski cukrarni.
Kettejevo delo poleg spisov za mladino obsega predvsem pesmi. V ospredju njegove lirike je najprej mladostno razigrana, pozneje pa resnobno sentimentalna in strastna ljubezen, razpeta med čutnost in duhovnost. V sonetih in sonetnih ciklih je izpovedoval ambivalentno erotiko, odnos do poezije in panteizmu približano religioznost. Njegove balade in romance prinašajo sodobno življenje ter osebno tematiko osamljenosti in povezanosti z naravo. Dragotin Kette je napisal tudi več pravljic in basni v preprostem jeziku in slogu; najbolj znana je “Pravljica o šivilji in škarjicah”.
—–
Na današnji dan pred 130-imi leti se je v Šmihelu nad Mozirjem rodil književnik in prevajalec VLADIMIR LEVSTIK. Med prvo svetovno vojno so ga Avstrijci kot jugoslovanskega iredentista internirali, po vojni pa se je priključil »Orjuni«, organizaciji jugoslovanski nacionalistov, ki se je zavzemala za unitarno Jugoslavijo, vendar je ostal zvest slovenskemu jeziku. Prve pesmi je objavil že 1903. leta, nato pa se je posvetil pripovedništvu, najprej novelam in črticam. V romanih se je loteval malomeščanstva, izobražencev in umetnikov. Njegova najbolj znana povest je »Gadje gnezdo«. V njej je upodobil gruntarico Kastelko in njene sinove v prvi svetovni vojni. Kastelkin lik je povzdignil v simbol slovenske zemlje in matere. Vladimir Levstik se je uveljavil tudi kot eden izmed najpomembnejših slovenskih prevajalcev iz ruščine, francoščine in angleščine. Leta 1949 je dobil Prešernovo nagrado.
—–
Mojster barvnega lesoreza ŠTEFAN GALIČ se je rodil na današnji dan pred 70-imi leti v Lendavi. Diplomiral je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani ter 1974. leta končal grafično specialko. Postal je eden naših redkih grafikov specialistov, ki so se ukvarjali z barvnim lesorezom. Njegovo poznavanje in opazovanje lesa se je nagibalo že k mikrološki natančnosti. Nešteti odtenki njegove modre, zelene, vijoličaste, rumene in rjave barve so neponovljivi in približujejo njegove grafike slikarskim unikatom. Štefan Galič je na mednarodnih razstavah prejel številne nagrade, njegova dela pa krase znane galerije v Parizu, Berlinu, Barceloni, Tokiu in drugje.
—–
Škotski inženir in izumitelj JAMES WATT je leta 1765 izdelal prvi uporabni parni stroj z ločenim kondenzatorjem pare. Nekaj let pozneje je izumil parni stroj z dvojnim delovanjem, centrifugalni regulator delovanja in razvil še druge pomembne izboljšave. Leta 1775 je ustanovil prvo tovarno za izdelavo parnih strojev, ki so jih najpogosteje uporabljali v mlinih in rudnikih za črpanje vode. Njegovi izumi so bistveno pripomogli k razmahu industrije in večji produktivnosti ter s tem omogočili industrijsko revolucijo. Njemu v čast so enoto za moč poimenovali watt. James Watt se je rodil na današnji dan pred 280-imi leti v Grennocku na Škotskem.
6249 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Na današnji dan pred 140-imi leti se je na Premu pri Ilirski Bistrici rodil pesnik DRAGOTIN KETTE. Šolal se je na učiteljišču in gimnaziji v Ljubljani ter ob tem z Murnom, Župančičem in Cankarjem sodeloval v dijaškem literarnem društvu “Zadruga”. Zaradi satiričnih verzov na račun škofa Jakoba Míssie je bil v petem razredu kaznovan, leta 1895 pa izključen, ker ni mogel plačati šolnine. Zadnja razreda je obiskoval v Novem mestu in tam tri leta pozneje tudi maturiral. Nato je moral k vojakom v Trst; zbolel je za jetiko in komaj 23 leten umrl v ljubljanski cukrarni.
Kettejevo delo poleg spisov za mladino obsega predvsem pesmi. V ospredju njegove lirike je najprej mladostno razigrana, pozneje pa resnobno sentimentalna in strastna ljubezen, razpeta med čutnost in duhovnost. V sonetih in sonetnih ciklih je izpovedoval ambivalentno erotiko, odnos do poezije in panteizmu približano religioznost. Njegove balade in romance prinašajo sodobno življenje ter osebno tematiko osamljenosti in povezanosti z naravo. Dragotin Kette je napisal tudi več pravljic in basni v preprostem jeziku in slogu; najbolj znana je “Pravljica o šivilji in škarjicah”.
—–
Na današnji dan pred 130-imi leti se je v Šmihelu nad Mozirjem rodil književnik in prevajalec VLADIMIR LEVSTIK. Med prvo svetovno vojno so ga Avstrijci kot jugoslovanskega iredentista internirali, po vojni pa se je priključil »Orjuni«, organizaciji jugoslovanski nacionalistov, ki se je zavzemala za unitarno Jugoslavijo, vendar je ostal zvest slovenskemu jeziku. Prve pesmi je objavil že 1903. leta, nato pa se je posvetil pripovedništvu, najprej novelam in črticam. V romanih se je loteval malomeščanstva, izobražencev in umetnikov. Njegova najbolj znana povest je »Gadje gnezdo«. V njej je upodobil gruntarico Kastelko in njene sinove v prvi svetovni vojni. Kastelkin lik je povzdignil v simbol slovenske zemlje in matere. Vladimir Levstik se je uveljavil tudi kot eden izmed najpomembnejših slovenskih prevajalcev iz ruščine, francoščine in angleščine. Leta 1949 je dobil Prešernovo nagrado.
—–
Mojster barvnega lesoreza ŠTEFAN GALIČ se je rodil na današnji dan pred 70-imi leti v Lendavi. Diplomiral je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani ter 1974. leta končal grafično specialko. Postal je eden naših redkih grafikov specialistov, ki so se ukvarjali z barvnim lesorezom. Njegovo poznavanje in opazovanje lesa se je nagibalo že k mikrološki natančnosti. Nešteti odtenki njegove modre, zelene, vijoličaste, rumene in rjave barve so neponovljivi in približujejo njegove grafike slikarskim unikatom. Štefan Galič je na mednarodnih razstavah prejel številne nagrade, njegova dela pa krase znane galerije v Parizu, Berlinu, Barceloni, Tokiu in drugje.
—–
Škotski inženir in izumitelj JAMES WATT je leta 1765 izdelal prvi uporabni parni stroj z ločenim kondenzatorjem pare. Nekaj let pozneje je izumil parni stroj z dvojnim delovanjem, centrifugalni regulator delovanja in razvil še druge pomembne izboljšave. Leta 1775 je ustanovil prvo tovarno za izdelavo parnih strojev, ki so jih najpogosteje uporabljali v mlinih in rudnikih za črpanje vode. Njegovi izumi so bistveno pripomogli k razmahu industrije in večji produktivnosti ter s tem omogočili industrijsko revolucijo. Njemu v čast so enoto za moč poimenovali watt. James Watt se je rodil na današnji dan pred 280-imi leti v Grennocku na Škotskem.
Provokacija na odru ljubljanske Drame Zakon o vseučilišču Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani Prvi splošni krajevni muzej v Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi Slomškov namestnik na mariborskem škofijskem sedežu Pomoč otrokom pri boleznih ušes, nosu in grla Časopis, ki je pozival k povezovanju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Sedemdesetletna igralska kariera Partizansko letališče v Loški dolini Prvi kilometri samo polovične avtoceste *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Guverner Ilirskih provinc uvedel pouk v »deželnem jeziku« Mariborčan v pomorski bitki pri otoku Vis Zborovodja in zbiralec ljudskih pesmi iz Roža *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški kulturnik, šolnik in gospodarstvenik Od diplomata do antropologa Ko so gorele slovenske vasi ... *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Luksemburški uspeh telovadca Jožeta Primožiča - Toša Strokovnjak za avtomatizacijo proizvodnih procesov Jugoslovanska ljudska armada bo v treh mesecih zapustila Slovenijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Iz Bele krajine na škofijski sedež v Michiganu Češki agronom na Kranjskem zatira trtno uš S kraljevim ukazom je Laško postalo mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva pisna omemba Murske Sobote Najizrazitejši slovenski portretist svojega časa Štajerci, Primorci in Istrani v prvi tankovski brigadi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Izgon narodno zavednega duhovnika Prva doktorandka Univerze v Ljubljani Avtor naše prve televizijske nadaljevanke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Metelčica – slovenska pisava prve polovice 19. stoletja Igralka iz Astrahana očarala Ljubljano Skladatelj pihalno – orkestralne glasbe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za narodno šolo v Šentpetru pri Šentjakobu v Rožu Literarni poskus kronike slovenske meščanske družine Požig Narodnega doma v Trstu – nacionalistično hudodelstvo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi prevajalec korana v latinščino Kazen za politično daljnovidnost Etnomuzikolog in raziskovalec narečij *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Utemeljitelj mednarodnega zasebnega prava pri nas Vrt domovinske flore Skladatelj in general *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kartuzijanski samostan, ki kljubuje času Maribor dobil narodni dom Eden naših najpomembnejših likovnih umetnikov druge polovice 20. stoletja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zavzemanje za dvojezično univerzo v Trstu Tigrovec in vojaški obveščevalec Nudizem na Dravskem otoku *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mojster svobodnih umetnosti iz Kopra v družbi Cesarja Sigismunda Prvi ban Dravske banovine Plečnikov diplomant − partizanski poveljnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O kraljici nedeljskega plesa na Starem trgu v Ljubljani Začetnik slovenske spomeniške topografije 33 let od Brionske deklaracije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš prvi realistični krajinski slikar Duhovnik in skladatelj, ki je postal lastnik vrha Triglava Zgodovinar in njegov »Svet med Muro in Dravo« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Znanstveno o kugi Svetovni rekord v metu diska za ženske Na tujem o dramatičnih razmerah v Sloveniji po razglasitvi samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Danes grofje celjski in nikdar več« Ž: Gledališka predstava na Dvoru pri Žužemberku Prvič z žičnico na Vogel *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov