VINCENC KERN, doktor kirurgije in medicine, je osem let svojega delovnega življenja prebil v Ljubljani. Sicer je največ deloval na Dunaju in s svojim načinom odprtega zdravljenja ran reformiral avstrijsko kirurgijo ter sprožil tudi pravo revolucijo v evropskem operativnem zdravljenju v obdobju,ki še ni poznalo antiseptikov. Rodil se je v Gradcu na današnji dan leta 1760. V letih od 1797 do 1805 je na mediko-kirurškem liceju v Ljubljani predaval kirurgijo, anatomijo in porodničarstvo. V tem času je na Kranjskem uvedel tudi cepljenje otrok proti črnim kozam. Pozneje je Vincenc Kern postal vodilni kirurg na Dunaju. Zavzemal se je za čimbolj naravno zdravljenje in tako medicinske posege omejil le na najnujnejše.
—–
Pravnik in sociolog JOŽE GORIČAR je bil eden izmed pionirjev in utemeljiteljev sodobne slovenske in jugoslovanske sociologije. Rodil se je na današnji dan leta 1907 v Mozirju. Na ljubljanski pravni fakulteti je doktoriral leta 1931 in se nato posvetil odvetništvu. Med vojno je bil na prisilnem delu v Nemčiji, leta 1944 pa je odšel v partizane. Leta 1957 je bil izvoljen za rednega profesorja sociologije na pravni fakulteti v Ljubljani, leta 1976 pa za rednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Tri leta pozneje je dobil naziv zaslužnega profesorja ljubljanske univerze.
Bil je tudi častni član komiteja direktorjev v Evropskem centru za koordinacijo raziskav in dokumentacijo družbenih znanosti na Dunaju ter član inštituta za pravno sociologijo v Bruslju. V svojem znanstvenem opusu se je profesor Goričar posvečal sociološki interpretaciji države in prava, razvoju socioloških teorij ter opredelitvi predmeta in družbene vloge sociologije.
—–
Gledališki režiser FRANCI KRIŽAJ je s svojim delom močno zaznamoval dejavnost znamenitega “Odra 57”, na katerem je med drugim režiral tudi krstni uprizoritvi Smoletove »Antigone« in Kozakove »Afere«. Leta 1966 je postal stalni režiser v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju; tam je uprizoril številna dela iz domače in tuje, klasične in sodobne dramatike, gostoval pa je tudi v drugih slovenskih in jugoslovanskih gledališčih. Njegovo režijo je odlikoval pretanjen občutek, zlasti za intelektualne in poetične vrednosti dramskih predlog. Leta 1964 je režiral film »Zarota«. Za svoje delo je prejel Borštnikovo nagrado in nagrado Prešernovega sklada. Franci Križaj se je rodil na današnji dan pred 80-imi leti v Ljubljani.
—–
Na današnji dan pred 90-imi leti se je v Ljubljani rodila baletna plesalka TATJANA REMŠKAR. V ljubljanskem baletnem zboru je začela nastopati 1941. leta in se pozneje razvila v vodilno solistko Opere in baleta Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani. Solističnih vlog je bilo več kot 40 – odlikovala se je predvsem v liričnih – odplesala pa je tudi več naslovnih vlog: bila je Julija v »Romeu in Juliji«, pa »Pepelka« in Taglionijeva »Danina ali Joko« ter »Nina« v baletu Danila Švare. Tatjana Remškar je leta 1967 dobila nagrado Prešernovega sklada, desetletje pozneje pa veliko Prešernovo.