Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
VINCENC KERN, doktor kirurgije in medicine, je osem let svojega delovnega življenja prebil v Ljubljani. Sicer je največ deloval na Dunaju in s svojim načinom odprtega zdravljenja ran reformiral avstrijsko kirurgijo ter sprožil tudi pravo revolucijo v evropskem operativnem zdravljenju v obdobju,ki še ni poznalo antiseptikov. Rodil se je v Gradcu na današnji dan leta 1760. V letih od 1797 do 1805 je na mediko-kirurškem liceju v Ljubljani predaval kirurgijo, anatomijo in porodničarstvo. V tem času je na Kranjskem uvedel tudi cepljenje otrok proti črnim kozam. Pozneje je Vincenc Kern postal vodilni kirurg na Dunaju. Zavzemal se je za čimbolj naravno zdravljenje in tako medicinske posege omejil le na najnujnejše.
—–
Pravnik in sociolog JOŽE GORIČAR je bil eden izmed pionirjev in utemeljiteljev sodobne slovenske in jugoslovanske sociologije. Rodil se je na današnji dan leta 1907 v Mozirju. Na ljubljanski pravni fakulteti je doktoriral leta 1931 in se nato posvetil odvetništvu. Med vojno je bil na prisilnem delu v Nemčiji, leta 1944 pa je odšel v partizane. Leta 1957 je bil izvoljen za rednega profesorja sociologije na pravni fakulteti v Ljubljani, leta 1976 pa za rednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Tri leta pozneje je dobil naziv zaslužnega profesorja ljubljanske univerze.
Bil je tudi častni član komiteja direktorjev v Evropskem centru za koordinacijo raziskav in dokumentacijo družbenih znanosti na Dunaju ter član inštituta za pravno sociologijo v Bruslju. V svojem znanstvenem opusu se je profesor Goričar posvečal sociološki interpretaciji države in prava, razvoju socioloških teorij ter opredelitvi predmeta in družbene vloge sociologije.
—–
Gledališki režiser FRANCI KRIŽAJ je s svojim delom močno zaznamoval dejavnost znamenitega “Odra 57”, na katerem je med drugim režiral tudi krstni uprizoritvi Smoletove »Antigone« in Kozakove »Afere«. Leta 1966 je postal stalni režiser v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju; tam je uprizoril številna dela iz domače in tuje, klasične in sodobne dramatike, gostoval pa je tudi v drugih slovenskih in jugoslovanskih gledališčih. Njegovo režijo je odlikoval pretanjen občutek, zlasti za intelektualne in poetične vrednosti dramskih predlog. Leta 1964 je režiral film »Zarota«. Za svoje delo je prejel Borštnikovo nagrado in nagrado Prešernovega sklada. Franci Križaj se je rodil na današnji dan pred 80-imi leti v Ljubljani.
—–
Na današnji dan pred 90-imi leti se je v Ljubljani rodila baletna plesalka TATJANA REMŠKAR. V ljubljanskem baletnem zboru je začela nastopati 1941. leta in se pozneje razvila v vodilno solistko Opere in baleta Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani. Solističnih vlog je bilo več kot 40 – odlikovala se je predvsem v liričnih – odplesala pa je tudi več naslovnih vlog: bila je Julija v »Romeu in Juliji«, pa »Pepelka« in Taglionijeva »Danina ali Joko« ter »Nina« v baletu Danila Švare. Tatjana Remškar je leta 1967 dobila nagrado Prešernovega sklada, desetletje pozneje pa veliko Prešernovo.
6249 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
VINCENC KERN, doktor kirurgije in medicine, je osem let svojega delovnega življenja prebil v Ljubljani. Sicer je največ deloval na Dunaju in s svojim načinom odprtega zdravljenja ran reformiral avstrijsko kirurgijo ter sprožil tudi pravo revolucijo v evropskem operativnem zdravljenju v obdobju,ki še ni poznalo antiseptikov. Rodil se je v Gradcu na današnji dan leta 1760. V letih od 1797 do 1805 je na mediko-kirurškem liceju v Ljubljani predaval kirurgijo, anatomijo in porodničarstvo. V tem času je na Kranjskem uvedel tudi cepljenje otrok proti črnim kozam. Pozneje je Vincenc Kern postal vodilni kirurg na Dunaju. Zavzemal se je za čimbolj naravno zdravljenje in tako medicinske posege omejil le na najnujnejše.
—–
Pravnik in sociolog JOŽE GORIČAR je bil eden izmed pionirjev in utemeljiteljev sodobne slovenske in jugoslovanske sociologije. Rodil se je na današnji dan leta 1907 v Mozirju. Na ljubljanski pravni fakulteti je doktoriral leta 1931 in se nato posvetil odvetništvu. Med vojno je bil na prisilnem delu v Nemčiji, leta 1944 pa je odšel v partizane. Leta 1957 je bil izvoljen za rednega profesorja sociologije na pravni fakulteti v Ljubljani, leta 1976 pa za rednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Tri leta pozneje je dobil naziv zaslužnega profesorja ljubljanske univerze.
Bil je tudi častni član komiteja direktorjev v Evropskem centru za koordinacijo raziskav in dokumentacijo družbenih znanosti na Dunaju ter član inštituta za pravno sociologijo v Bruslju. V svojem znanstvenem opusu se je profesor Goričar posvečal sociološki interpretaciji države in prava, razvoju socioloških teorij ter opredelitvi predmeta in družbene vloge sociologije.
—–
Gledališki režiser FRANCI KRIŽAJ je s svojim delom močno zaznamoval dejavnost znamenitega “Odra 57”, na katerem je med drugim režiral tudi krstni uprizoritvi Smoletove »Antigone« in Kozakove »Afere«. Leta 1966 je postal stalni režiser v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju; tam je uprizoril številna dela iz domače in tuje, klasične in sodobne dramatike, gostoval pa je tudi v drugih slovenskih in jugoslovanskih gledališčih. Njegovo režijo je odlikoval pretanjen občutek, zlasti za intelektualne in poetične vrednosti dramskih predlog. Leta 1964 je režiral film »Zarota«. Za svoje delo je prejel Borštnikovo nagrado in nagrado Prešernovega sklada. Franci Križaj se je rodil na današnji dan pred 80-imi leti v Ljubljani.
—–
Na današnji dan pred 90-imi leti se je v Ljubljani rodila baletna plesalka TATJANA REMŠKAR. V ljubljanskem baletnem zboru je začela nastopati 1941. leta in se pozneje razvila v vodilno solistko Opere in baleta Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani. Solističnih vlog je bilo več kot 40 – odlikovala se je predvsem v liričnih – odplesala pa je tudi več naslovnih vlog: bila je Julija v »Romeu in Juliji«, pa »Pepelka« in Taglionijeva »Danina ali Joko« ter »Nina« v baletu Danila Švare. Tatjana Remškar je leta 1967 dobila nagrado Prešernovega sklada, desetletje pozneje pa veliko Prešernovo.
Hvalnica najbrž prvi slovenski pesnici Fanny Hausmann Anton Bezenšek ter stenografija za Slovence, Hrvate, Srbe in Bolgare Ko je napočil čas za slovenski televizijski dnevnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Velikonočni potres v Ljubljani Matej Bor: »Šel je popotnik skozi atomski vek« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dan, ko se Ljubljana po doslej znanih podatkih prvič omeni v zgodovinskih virih France Stare – arheolog in slikar Škoda, ki jo je povzročila vojna, ostala neporavnana *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Velikopotezni načrti plemiča z Bogenšperka Operni pevec Rudolf Francl – častni meščan Ljubljane Josip Slavec, ugledni predvojni gradbenik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Japelj, pisec janzenistične dobe Italijanski okupatorji prevzeli ključe od mesta Ljubljana Konec parne vleke na železnicah po Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Alojzij Remec - tržaški pravnik in dramatik – ptujski župan Ludvik Vrečič - prvi prekmurski akademsko izobraženi slikar Pionirsko delo na televiziji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Brata Miklavc – pisatelja s Pohorja Stoja Puc – zlato s šahovske olimpijade v Dubrovniku Ivan Gradišek, prvi poveljnik Teritorialne obrambe za vzhodno Štajersko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avgust Jenko - Kládivar med Preporodovci Ciril Žebot in pobuda povezovanja evropskih narodov med nemškim in ruskim območjem Marijan Kramberger »Lovec na homokumulate« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenska zastava nad ljubljansko gostilno Zlata zvezda Vojna zaprla gledališče Slovenski letalski stotnik Miha Klavora – branilec neba nad Beogradom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najbogatejši Slovenec Josip Gorup izdatno podpiral pesnika Simona Gregorčiča Ema Starc - ena vodilnih igralk medvojnega gledališča Jutro cvetne nedelje prineslo vojno *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slikar Franjo Golob – eden prvih talcev na Slovenskem Marija Ilc (sestra Vendelina) - redovnica in kuharska mojstrica Sergij Vilfan, pomembno delo pravnega zgodovinarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški časnikar in pesnik Lipe Haderlap Prva tehnična raba električne energije pri nas Vladimir Trampuž, začetnik slovenske ginekološke endokrinologije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Rudolf Marc, eden izmed ustanoviteljev tržaške Slovenske demokratične zveze Igor Pretnar, režiser z izkušnjo moskovske šole Branko Gombač, prvi organizator srečanja slovenskih gledališč *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovaški geolog Dionyz Štur raziskuje po Kranjskem in Štajerskem “Slovenski narod”, vodilno slovensko liberalno glasilo, pred prvo svetovno vojno Ladjarska delniška družba z imenom Oceania *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vuzemski ali velikonočni ponedeljek Tone Seliškar - od socialnega ekspresionizma k novi stvarnosti Prvi samostojni proračun Republike Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Verski praznik na prvo nedeljo po prvi pomladni polni luni Naša najvplivnejša pesnica z začetka 20. stoletja "Ne topovska krogla z laškega − »izpodnebnik« z vesolja" Ljudsko štetje leta 1931 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ognjena katastrofa prizadela Tržič Slikarska družina Koželj iz Kamnika Temelji sodobne patronažne zdravstvene nege pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Santorio Santorio - inovator v zdravstvu 17. stoletja Franc Hladnik - ustanovitelj ljubljanskega botaničnega vrta Tragična nesreča spodbudila organizirano reševanje v gorah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Rapoc – »gospodarska uspešnost je pogoj za neodvisnost družbe« Josip Mantuani, zbiralec gradiva za slovensko glasbeno zgodovino Branislava Sušnik, antropologinja v Latinski Ameriki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jan Plestenjak in trpke zgodbe iz škofjeloškega hribovskega okolja Ciril Praček, eden naših prvih tekmovalcev v alpskem smučanju Nasledstvo tradicije predvojnega Akademskega študentskega moškega pevskega zbora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov