Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Knjižnice so bile vedno pomemben segment širjenja omike. To velja seveda tudi za slovenske kraje, vendar je podatkov o tem, še zlasti, če jih iščemo za nekaj stoletij nazaj, bolj malo. Zato je dragocena listina, s katero si je škof Lamberg na današnji dan leta 1478 pri ljubljanskem stolnem kapitlju izposodil precejšnje število knjig. Gre za 50 zvezkov, večinoma rokopisov; polovica jih je bila pravne vsebine, preostalo pa medicinska in teološka dela. Ta listina potrjuje torej obstoj knjižnice ljubljanskega stolnega kapitlja, o drugih cerkvenih iz tistega časa pa je podatkov bolj malo. Med plemiškimi knjižnicami je bila najpomembnejša turjaška; začetki le-te segajo že v 14. stoletje in je zanimiva tudi zato, ker je bilo v njej veliko posvetne literature.
—–
FRANČIŠEK SALEŠKI ŠUŠTERŠIČ je v Ljubljani končal študij bogoslovja in se leta 1891 izselil v Združene države Amerike. Tam je prevzel novo ustanovljeno slovensko župnijo svetega Jožefa v Jolietu v zvezni državi Illinois; v naslednjih letih je dal sezidati dve cerkvi in ustanovil prvo slovensko župnijsko šolo v Združenih državah. Leta 1894 je bil med pobudniki za ustanovitev Kranjske slovenske katoliške jednote, bil njen duhovni vodja in predsednik Zveze slovenskih duhovnikov v Ameriki.
Deset let je urejal časnik »Amerikanski Slovenec« in v Jolietu ustanovil tiskarrno. V članku »Slovenci v Ameriki« je prvi opisal življenje slovenskih priseljencev v Združenih državah ter izdal brošuro »Poduk rojakom Slovencem, ki se hočejo naseliti v Ameriki«. Leta 1910 se je vrnil v domovino. Frančišek Saleški Šušteršič se je rodil na današnji dan pred 170-imi leti v Ljubljani.
—–
Etnolog, geograf, zgodovinar in muzeolog FRANJO BAŠ se je rodil na današnji dan leta 1899 v Kamenčah pri Braslovčah. Po končanem študiju geografije in zgodovine na Dunaju in v Ljubljani je bil profesor v Mariboru in banovinski arhivar. Pri ministrstvu za znanost in kulturo je leta 1950 vodil odsek za muzeje, galerije in spomeniško varstvo. Bil je ravnatelj Tehniškega muzeja Slovenije ter prvi predavatelj muzeologije in spomeniškega varstva na filozofski fakulteti v Ljubljani.
Že leta 1937 je dosegel, da so mariborski grad namenili muzeju in arhivu, vodil je preureditev Tehniškega muzeja v Bistri pri Vrhniki in zavaroval spomenike na Ravnah na Koroškem in v Kropi. Franjo Baš je povezoval kulturno in politično zgodovino, etnologijo, arheologijo, geografijo in muzeologijo. Njegova raziskovalna dela obravnavajo številna okolja in teme od srednjega veka do najnovejše dobe.
—–
Šolnik in narodni delavec VALENTIN INZKO je leta 1949 v Gradcu diplomiral iz slavistike in zgodovine. Poučeval je na gimnaziji in učiteljišču v Celovcu, bil pozneje strokovni nadzornik za slovensko gimnazijo in za pouk slovenščine na drugih koroških srednjih in višjih šolah ter do upokojitve vodja manjšinskega oddelka pri deželnem šolskem svetu za Koroško. Prizadeval si je za razvoj izobrazbenih možnosti koroških Slovencev, organiziral seminarje za slovenske učitelje in profesorje ter pripravil več učbenikov za slovenščino in zgodovino. Na kulturnem področju je bil soustanovitelj Katoliške prosvete, tajnik Krščanske kuluturne zveze ter odbornik celovške Mohorjeve družbe.
Leta 1952 je postal tajnik Narodnega sveta koroških Slovencev, v letih od 1960 do 68 pa je bil predsednik te osrednje manjšinske organizacije. Valentin Inzko je dosledno zagovarjal lojalnost do avstrijske države in kulturno povezanost z matičnim narodom. Bil je med vodilnimi slovenskimi predstavniki v koroški in avstrijski katoliški sinodi, kot sopredsednik koordinacijskega odbora celovške škofije pa je veliko pripomogel k sožitju obeh narodov na Koroškem in za to leta 1988 prvi prejel Einspilerjevo nagrado. Dobil je tudi Tischlerjevo nagrado ter srebrni častni znak Republike Slovenije. Valentin Inzko se je rodil na današnji dan leta 1923 v Svečah na avstrijskem Koroškem.
6249 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Knjižnice so bile vedno pomemben segment širjenja omike. To velja seveda tudi za slovenske kraje, vendar je podatkov o tem, še zlasti, če jih iščemo za nekaj stoletij nazaj, bolj malo. Zato je dragocena listina, s katero si je škof Lamberg na današnji dan leta 1478 pri ljubljanskem stolnem kapitlju izposodil precejšnje število knjig. Gre za 50 zvezkov, večinoma rokopisov; polovica jih je bila pravne vsebine, preostalo pa medicinska in teološka dela. Ta listina potrjuje torej obstoj knjižnice ljubljanskega stolnega kapitlja, o drugih cerkvenih iz tistega časa pa je podatkov bolj malo. Med plemiškimi knjižnicami je bila najpomembnejša turjaška; začetki le-te segajo že v 14. stoletje in je zanimiva tudi zato, ker je bilo v njej veliko posvetne literature.
—–
FRANČIŠEK SALEŠKI ŠUŠTERŠIČ je v Ljubljani končal študij bogoslovja in se leta 1891 izselil v Združene države Amerike. Tam je prevzel novo ustanovljeno slovensko župnijo svetega Jožefa v Jolietu v zvezni državi Illinois; v naslednjih letih je dal sezidati dve cerkvi in ustanovil prvo slovensko župnijsko šolo v Združenih državah. Leta 1894 je bil med pobudniki za ustanovitev Kranjske slovenske katoliške jednote, bil njen duhovni vodja in predsednik Zveze slovenskih duhovnikov v Ameriki.
Deset let je urejal časnik »Amerikanski Slovenec« in v Jolietu ustanovil tiskarrno. V članku »Slovenci v Ameriki« je prvi opisal življenje slovenskih priseljencev v Združenih državah ter izdal brošuro »Poduk rojakom Slovencem, ki se hočejo naseliti v Ameriki«. Leta 1910 se je vrnil v domovino. Frančišek Saleški Šušteršič se je rodil na današnji dan pred 170-imi leti v Ljubljani.
—–
Etnolog, geograf, zgodovinar in muzeolog FRANJO BAŠ se je rodil na današnji dan leta 1899 v Kamenčah pri Braslovčah. Po končanem študiju geografije in zgodovine na Dunaju in v Ljubljani je bil profesor v Mariboru in banovinski arhivar. Pri ministrstvu za znanost in kulturo je leta 1950 vodil odsek za muzeje, galerije in spomeniško varstvo. Bil je ravnatelj Tehniškega muzeja Slovenije ter prvi predavatelj muzeologije in spomeniškega varstva na filozofski fakulteti v Ljubljani.
Že leta 1937 je dosegel, da so mariborski grad namenili muzeju in arhivu, vodil je preureditev Tehniškega muzeja v Bistri pri Vrhniki in zavaroval spomenike na Ravnah na Koroškem in v Kropi. Franjo Baš je povezoval kulturno in politično zgodovino, etnologijo, arheologijo, geografijo in muzeologijo. Njegova raziskovalna dela obravnavajo številna okolja in teme od srednjega veka do najnovejše dobe.
—–
Šolnik in narodni delavec VALENTIN INZKO je leta 1949 v Gradcu diplomiral iz slavistike in zgodovine. Poučeval je na gimnaziji in učiteljišču v Celovcu, bil pozneje strokovni nadzornik za slovensko gimnazijo in za pouk slovenščine na drugih koroških srednjih in višjih šolah ter do upokojitve vodja manjšinskega oddelka pri deželnem šolskem svetu za Koroško. Prizadeval si je za razvoj izobrazbenih možnosti koroških Slovencev, organiziral seminarje za slovenske učitelje in profesorje ter pripravil več učbenikov za slovenščino in zgodovino. Na kulturnem področju je bil soustanovitelj Katoliške prosvete, tajnik Krščanske kuluturne zveze ter odbornik celovške Mohorjeve družbe.
Leta 1952 je postal tajnik Narodnega sveta koroških Slovencev, v letih od 1960 do 68 pa je bil predsednik te osrednje manjšinske organizacije. Valentin Inzko je dosledno zagovarjal lojalnost do avstrijske države in kulturno povezanost z matičnim narodom. Bil je med vodilnimi slovenskimi predstavniki v koroški in avstrijski katoliški sinodi, kot sopredsednik koordinacijskega odbora celovške škofije pa je veliko pripomogel k sožitju obeh narodov na Koroškem in za to leta 1988 prvi prejel Einspilerjevo nagrado. Dobil je tudi Tischlerjevo nagrado ter srebrni častni znak Republike Slovenije. Valentin Inzko se je rodil na današnji dan leta 1923 v Svečah na avstrijskem Koroškem.
Avantgardist novomeške pomladi Partizanska ofenziva v podporo zahodnim zaveznikom Velenje postane mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Desetletja na gledaliških odrih Predanost gozdovom Blaženi Anton Martin Slomšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Streli na protestnike v Ljubljani Končana poslikava kupole ljubljanske stolnice Prva ženska na Triglavu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graški matematik – ljubitelj kamniško-savinjskih gora »Slike iz vsakdanjega življenja«. Upornik in literat *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zadnji veliki otomanski vojni pohod Med zadružništvom, politiko in gledališčem Podjetnik in ladjar z Reke – častni meščan Ljubljane *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ruške verske igre Uspehi živinorejskega strokovnjaka Jazz na Bledu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Spominska plošča na Prešernovi rojstni hiši Pesmi in povesti vaške učiteljice Po avtocesti od Postojne do Razdrtega *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Narasla dravska voda zaslužna za novi mestni most Novi temelji naše arheologije Z 11-imi leti zborovodja in organist *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovničar prve polovice 18. stoletja Pesnik slovečega imena Začetek konjeniških prireditev v Ljutomeru *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Baročni slikarski mojster iz Slovenj Gradca »Štajerski pritepenec« – deželni glavar Kranjske Eden od vrhuncev povojnega gledališkega pisanja pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Podobar in učitelj Začetek študijskega procesa na novoustanovljeni Ljubljanski univerzi Kmet in politik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisateljica o ženskem vprašanju Slikarka in ustvarjalka lutk Za uveljavljanje naših ilustriranih knjig za otroke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zgodovinar v razmejitveni komisiji Skrivni sestanek na Nanosu Od kod je prišlo sidro, ki je zdaj v ljubljanskem parku Zvezda? *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zakon o zemljiški odvezi “Slovenske pesmi kranjskiga naroda” Pomembno igralsko ime na Tržaškem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Potrjena ustanovitev ljubljanske škofije Drugi slovenski tabor v Žalcu Ljubljana za dobrega pol stoletja dobila tramvaj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Bitka pri mrzli reki« Prvo slovensko športno društvo v Mariboru Violinist, pedagog in mentor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O glavnem mestu Slovenije Prvi poveljnik vojne mornarice Države Slovencev, Hrvatov in Srbov Spominska plošča na rojstni hiši generala Rudolfa Maistra *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nobelovec iz Ljubljane Časopis Amerikanski Slovenec Igralčev občutek za ljudskost *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Prostovoljec na balkanskih bojiščih Sloveča ljubljanska trgovska šola Strokovnjak za kibernetiko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov