Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Knjižnice so bile vedno pomemben segment širjenja omike. To velja seveda tudi za slovenske kraje, vendar je podatkov o tem, še zlasti, če jih iščemo za nekaj stoletij nazaj, bolj malo. Zato je dragocena listina, s katero si je škof Lamberg na današnji dan leta 1478 pri ljubljanskem stolnem kapitlju izposodil precejšnje število knjig. Gre za 50 zvezkov, večinoma rokopisov; polovica jih je bila pravne vsebine, preostalo pa medicinska in teološka dela. Ta listina potrjuje torej obstoj knjižnice ljubljanskega stolnega kapitlja, o drugih cerkvenih iz tistega časa pa je podatkov bolj malo. Med plemiškimi knjižnicami je bila najpomembnejša turjaška; začetki le-te segajo že v 14. stoletje in je zanimiva tudi zato, ker je bilo v njej veliko posvetne literature.
—–
FRANČIŠEK SALEŠKI ŠUŠTERŠIČ je v Ljubljani končal študij bogoslovja in se leta 1891 izselil v Združene države Amerike. Tam je prevzel novo ustanovljeno slovensko župnijo svetega Jožefa v Jolietu v zvezni državi Illinois; v naslednjih letih je dal sezidati dve cerkvi in ustanovil prvo slovensko župnijsko šolo v Združenih državah. Leta 1894 je bil med pobudniki za ustanovitev Kranjske slovenske katoliške jednote, bil njen duhovni vodja in predsednik Zveze slovenskih duhovnikov v Ameriki.
Deset let je urejal časnik »Amerikanski Slovenec« in v Jolietu ustanovil tiskarrno. V članku »Slovenci v Ameriki« je prvi opisal življenje slovenskih priseljencev v Združenih državah ter izdal brošuro »Poduk rojakom Slovencem, ki se hočejo naseliti v Ameriki«. Leta 1910 se je vrnil v domovino. Frančišek Saleški Šušteršič se je rodil na današnji dan pred 170-imi leti v Ljubljani.
—–
Etnolog, geograf, zgodovinar in muzeolog FRANJO BAŠ se je rodil na današnji dan leta 1899 v Kamenčah pri Braslovčah. Po končanem študiju geografije in zgodovine na Dunaju in v Ljubljani je bil profesor v Mariboru in banovinski arhivar. Pri ministrstvu za znanost in kulturo je leta 1950 vodil odsek za muzeje, galerije in spomeniško varstvo. Bil je ravnatelj Tehniškega muzeja Slovenije ter prvi predavatelj muzeologije in spomeniškega varstva na filozofski fakulteti v Ljubljani.
Že leta 1937 je dosegel, da so mariborski grad namenili muzeju in arhivu, vodil je preureditev Tehniškega muzeja v Bistri pri Vrhniki in zavaroval spomenike na Ravnah na Koroškem in v Kropi. Franjo Baš je povezoval kulturno in politično zgodovino, etnologijo, arheologijo, geografijo in muzeologijo. Njegova raziskovalna dela obravnavajo številna okolja in teme od srednjega veka do najnovejše dobe.
—–
Šolnik in narodni delavec VALENTIN INZKO je leta 1949 v Gradcu diplomiral iz slavistike in zgodovine. Poučeval je na gimnaziji in učiteljišču v Celovcu, bil pozneje strokovni nadzornik za slovensko gimnazijo in za pouk slovenščine na drugih koroških srednjih in višjih šolah ter do upokojitve vodja manjšinskega oddelka pri deželnem šolskem svetu za Koroško. Prizadeval si je za razvoj izobrazbenih možnosti koroških Slovencev, organiziral seminarje za slovenske učitelje in profesorje ter pripravil več učbenikov za slovenščino in zgodovino. Na kulturnem področju je bil soustanovitelj Katoliške prosvete, tajnik Krščanske kuluturne zveze ter odbornik celovške Mohorjeve družbe.
Leta 1952 je postal tajnik Narodnega sveta koroških Slovencev, v letih od 1960 do 68 pa je bil predsednik te osrednje manjšinske organizacije. Valentin Inzko je dosledno zagovarjal lojalnost do avstrijske države in kulturno povezanost z matičnim narodom. Bil je med vodilnimi slovenskimi predstavniki v koroški in avstrijski katoliški sinodi, kot sopredsednik koordinacijskega odbora celovške škofije pa je veliko pripomogel k sožitju obeh narodov na Koroškem in za to leta 1988 prvi prejel Einspilerjevo nagrado. Dobil je tudi Tischlerjevo nagrado ter srebrni častni znak Republike Slovenije. Valentin Inzko se je rodil na današnji dan leta 1923 v Svečah na avstrijskem Koroškem.
6284 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Knjižnice so bile vedno pomemben segment širjenja omike. To velja seveda tudi za slovenske kraje, vendar je podatkov o tem, še zlasti, če jih iščemo za nekaj stoletij nazaj, bolj malo. Zato je dragocena listina, s katero si je škof Lamberg na današnji dan leta 1478 pri ljubljanskem stolnem kapitlju izposodil precejšnje število knjig. Gre za 50 zvezkov, večinoma rokopisov; polovica jih je bila pravne vsebine, preostalo pa medicinska in teološka dela. Ta listina potrjuje torej obstoj knjižnice ljubljanskega stolnega kapitlja, o drugih cerkvenih iz tistega časa pa je podatkov bolj malo. Med plemiškimi knjižnicami je bila najpomembnejša turjaška; začetki le-te segajo že v 14. stoletje in je zanimiva tudi zato, ker je bilo v njej veliko posvetne literature.
—–
FRANČIŠEK SALEŠKI ŠUŠTERŠIČ je v Ljubljani končal študij bogoslovja in se leta 1891 izselil v Združene države Amerike. Tam je prevzel novo ustanovljeno slovensko župnijo svetega Jožefa v Jolietu v zvezni državi Illinois; v naslednjih letih je dal sezidati dve cerkvi in ustanovil prvo slovensko župnijsko šolo v Združenih državah. Leta 1894 je bil med pobudniki za ustanovitev Kranjske slovenske katoliške jednote, bil njen duhovni vodja in predsednik Zveze slovenskih duhovnikov v Ameriki.
Deset let je urejal časnik »Amerikanski Slovenec« in v Jolietu ustanovil tiskarrno. V članku »Slovenci v Ameriki« je prvi opisal življenje slovenskih priseljencev v Združenih državah ter izdal brošuro »Poduk rojakom Slovencem, ki se hočejo naseliti v Ameriki«. Leta 1910 se je vrnil v domovino. Frančišek Saleški Šušteršič se je rodil na današnji dan pred 170-imi leti v Ljubljani.
—–
Etnolog, geograf, zgodovinar in muzeolog FRANJO BAŠ se je rodil na današnji dan leta 1899 v Kamenčah pri Braslovčah. Po končanem študiju geografije in zgodovine na Dunaju in v Ljubljani je bil profesor v Mariboru in banovinski arhivar. Pri ministrstvu za znanost in kulturo je leta 1950 vodil odsek za muzeje, galerije in spomeniško varstvo. Bil je ravnatelj Tehniškega muzeja Slovenije ter prvi predavatelj muzeologije in spomeniškega varstva na filozofski fakulteti v Ljubljani.
Že leta 1937 je dosegel, da so mariborski grad namenili muzeju in arhivu, vodil je preureditev Tehniškega muzeja v Bistri pri Vrhniki in zavaroval spomenike na Ravnah na Koroškem in v Kropi. Franjo Baš je povezoval kulturno in politično zgodovino, etnologijo, arheologijo, geografijo in muzeologijo. Njegova raziskovalna dela obravnavajo številna okolja in teme od srednjega veka do najnovejše dobe.
—–
Šolnik in narodni delavec VALENTIN INZKO je leta 1949 v Gradcu diplomiral iz slavistike in zgodovine. Poučeval je na gimnaziji in učiteljišču v Celovcu, bil pozneje strokovni nadzornik za slovensko gimnazijo in za pouk slovenščine na drugih koroških srednjih in višjih šolah ter do upokojitve vodja manjšinskega oddelka pri deželnem šolskem svetu za Koroško. Prizadeval si je za razvoj izobrazbenih možnosti koroških Slovencev, organiziral seminarje za slovenske učitelje in profesorje ter pripravil več učbenikov za slovenščino in zgodovino. Na kulturnem področju je bil soustanovitelj Katoliške prosvete, tajnik Krščanske kuluturne zveze ter odbornik celovške Mohorjeve družbe.
Leta 1952 je postal tajnik Narodnega sveta koroških Slovencev, v letih od 1960 do 68 pa je bil predsednik te osrednje manjšinske organizacije. Valentin Inzko je dosledno zagovarjal lojalnost do avstrijske države in kulturno povezanost z matičnim narodom. Bil je med vodilnimi slovenskimi predstavniki v koroški in avstrijski katoliški sinodi, kot sopredsednik koordinacijskega odbora celovške škofije pa je veliko pripomogel k sožitju obeh narodov na Koroškem in za to leta 1988 prvi prejel Einspilerjevo nagrado. Dobil je tudi Tischlerjevo nagrado ter srebrni častni znak Republike Slovenije. Valentin Inzko se je rodil na današnji dan leta 1923 v Svečah na avstrijskem Koroškem.
Morilski udar strele na Donački gori … Mileva Zakrajšek, žlahtna odrska interpretka materinskih likov … Mitja Šarabon, eden najplodovitejših piscev sonetov … Miha Mate, Ribničan piše za mladino …
Statut mesta Ptuj iz zgodnjega 16. stoletja … Marta Paulin - Brina, ena izmed začetnic sodobnega plesa pri nas … Ivan Šček, skladatelj, ki je ustvaril »pravljični balet« … Zgodovinski uspeh alpinističnega para Mira Debelak in Stanko Tominšek v severni steni Špika …
Ožbalt Gutsman, jezikoslovec s Koroškega … Manica Koman, pripovedovalka pravljic in otroških zgodb … Dr. Janez Stanovnik, od krščanskega socialista do predsednika republiškega predsedstva … Začetek televizijskega oddajanja na Slovenskem …
Mihael Štrukelj, redni profesor gradbeništva v Helsinkih »Pil sem te in ne izpil, Ljubezen ...« Egon Kunej, skladatelj in zborovodja Nacistične deportacije in ukradeni otroci
Iz zgodovine nesreč v naših gorah … Denarna reforma podonavske monarhije … Viktor Sulčič, arhitekt v Argentini … Boris Gregorka, trener na poti do olimpijskih odličij …
Matevž Ravnikar, prvi zapisovalec ugank, ljudskih pesmi in pravljic ... Ivan Jožef Tomažič, škof, ki se je uprl zahtevi nacistov ... Samopostrežne trgovine prihajajo ... Kratka zgodovina »železne zavese« ...
Satirični roman – parodija na pisateljstvo Ugledno ime slovenske pedagogike Politični konflikt namesto avtoceste Osimski sporazumi veljavni
Zaradi politične neprimernosti ob profesuro Svetovni rekorder v kegljanju Direktorica Inštituta za načrtovanje družine Usmrtitev prvih partizanskih upornikov med drugo svetovno vojno
Poštni uradnik – spregledan inovator Slovenski vojaki pri zasedbi Bosne in Hercegovine Montirani politični proces razveljavljen po 44 letih Nacisti odvzeli staršem 650 otrok
Prvi potujoči izposojevalec knjig Zaslužni župan Šoštanja Iz gledališča na politični sodni proces Začetek vojne svetovnih razsežnosti
Knjige, ki so Slovence naučile brati, ko je z Dunaja v Trst prisopihal prvi vlak, utemeljitelj slovenske astronomije in Kmetijska zbornica za takratno Dravsko banovino
Poverjenik za uk in bogočastje pri prvi narodni vladi. Koroški kronist dogajanja v Slovenskih goricah. Češki planinci in njihova koča pod Grintovci. Radio Osvobodilne fronte.
Potopis odprave v Kartum Franz Liszt v Rogaški Slatini Vroče poletje ob Soči ionir sodobne ribiške biologije v Jadranskem morju
Prva olimpijska kolajna v slovenskih rokah Satirik jezi gospodo Geofizik preučuje potrese Zadnji vojaki iz Slovenije zapuščajo Jugoslovansko armado
Metri in kilogrami namesto starih merskih poimenovanj Zakon o vseučilišču Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani. Koreografinja ter njene odrske in filmske stvaritve Prvi splošni krajevni muzej v Sloveniji.
Prvi Slomškov namestnik na mariborskem škofijskem sedežu Pomoč otrokom pri boleznih ušes, nosu in grla Časopis, ki je pozival k povezovanju Zločin v celjskem Starem piskru
Eden najopaznejših zamejskih pisateljev Partizansko letališče v Loški dolini Prvi kilometri samo polovične avtoceste Sedemdesetletna igralska kariera
Guverner Ilirskih provinc uvedel pouk v »deželnem jeziku« Mariborčan v pomorski bitki pri otoku Visu Tramvaj ob slovenski obali »Ave, triumphator!«
Utemeljitelj germanistike na mladi univerzi v Ljubljani. Od diplomata do antropologa. Ko so gorele slovenske vasi. Spodbuda Prešernu za Zdravljico.
Prvi knjižni katalog na Slovenskem Luksemburški uspeh telovadca Jožeta Primožiča - Toša Jugoslovanska ljudska armada v treh mesecih zapustila Slovenijo Kost jamskega medveda – najstarejša piščal
Neveljaven email naslov