Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Patofiziolog in ekolog ANDREJ O. ŽUPANČIČ je po študiju medicine v Ljubljani in Pragi leta 1970 diplomiral na medicinski fakulteti v Beogradu. Med narodnoosvobodilnim bojem je bil upravnik slovenske vojne partizanske bolnišnice na Goteniškem Snežniku in pozneje član sanitetne uprave pri Vrhovnerm štabu partizanske vojske v Bariju v Italiji. Po koncu vojne je v Ljubljani organiziral Inštitut za patološko fiziologijo in bil njegov dolgoletni predstojnik, ter katedro za patološko fiziologijo pri Medicinski fakulteti; na njej je bil tudi redni profesor. Vodil je tudi Inštitut za medicinske vede Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Kot raziskovalec se je leta 1965 udeležil jugoslovanske alpinistične himalajske odprave ter pozneje dveletnega mednarodnega projekta Amazonas ob gornjem Orinoku v Venezueli. Med preučevanjem ekološkega odnosa tamkajšnjih Indijancev do pragozdov je posnel tudi televizijski dokumentarni film “Iz tropskega deževnega gozda”. Bil je član Kraljeve medicinske družbe in Biokemijske družbe v Londonu, častni član venezuelskega Društva za pospeševanje znanosti, nosilec partizanske spomenice 1941 ter redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Za svoje delo je prejel Kidričevo nagrado in nagrado Avnoj-a ter leta 1996 srebrni častni znak svobode Republike Slovenije. Zaslužni profesor ljubljanske Univerze Andrej O. Župančič se je rodil na današnji dan pred sto leti v Ljubljani.
—–
Na današnji dan leta 1945 je bilo kot prvo izmed številnih koncentracijskih taborišč osvobojeno taborišče Auschwitz oziroma Oswiecim na južnem Poljskem, največje nacistično koncentracijsko taborišče. V njem so bili ljudje iz vseh evropskih držav, predvsem Judje. V Auschwitz in njegove podružnice (bilo jih je približno petdeset) je bilo v dobrih štirih letih pripeljanih približno štiri milijone ljudi in pol; po dosegljivih podatkih jih je umrlo milijon in pol.
V tem taborišču je bilo tudi 2.342 Slovencev, od teh jih je umrlo 1.600. Nekaj dni pred osvoboditvijo tega taborišča so Nemci začeli ljudi evakuirati, vendar jih je bilo ob prihodu Rdeče armade v njem še kakih 7.000, med njimi tudi 21 Slovenk.
—–
WOLFGANG AMADEUS MOZART sodi med največje glasbene ustvarjalce vseh časov. Že v zgodnji mladosti je s svojo izredno glasbeno nadarjenostjo in dovršeno klavirsko igro očaral vso Evropo. Komaj šestleten je napisal nekaj odličnih klavirskih skladb. O njegovi neverjetni poznejši delovni vnemi govori več kot 600 glasbenih stvaritev vseh zvrsti, ki večinoma še danes sodijo med največje dosežke človeškega duha, a za življenja še ni doživel zasluženega priznanja. Med njegovimi deli kaže omeniti opere Beg iz Seraja, Čarobna piščal, Don Juan in Figarova svatba. Wolfgang Amadeus Mozart se je rodil na današnji dan leta 1756 v Salzburgu v Avstriji.
6283 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Patofiziolog in ekolog ANDREJ O. ŽUPANČIČ je po študiju medicine v Ljubljani in Pragi leta 1970 diplomiral na medicinski fakulteti v Beogradu. Med narodnoosvobodilnim bojem je bil upravnik slovenske vojne partizanske bolnišnice na Goteniškem Snežniku in pozneje član sanitetne uprave pri Vrhovnerm štabu partizanske vojske v Bariju v Italiji. Po koncu vojne je v Ljubljani organiziral Inštitut za patološko fiziologijo in bil njegov dolgoletni predstojnik, ter katedro za patološko fiziologijo pri Medicinski fakulteti; na njej je bil tudi redni profesor. Vodil je tudi Inštitut za medicinske vede Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Kot raziskovalec se je leta 1965 udeležil jugoslovanske alpinistične himalajske odprave ter pozneje dveletnega mednarodnega projekta Amazonas ob gornjem Orinoku v Venezueli. Med preučevanjem ekološkega odnosa tamkajšnjih Indijancev do pragozdov je posnel tudi televizijski dokumentarni film “Iz tropskega deževnega gozda”. Bil je član Kraljeve medicinske družbe in Biokemijske družbe v Londonu, častni član venezuelskega Društva za pospeševanje znanosti, nosilec partizanske spomenice 1941 ter redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Za svoje delo je prejel Kidričevo nagrado in nagrado Avnoj-a ter leta 1996 srebrni častni znak svobode Republike Slovenije. Zaslužni profesor ljubljanske Univerze Andrej O. Župančič se je rodil na današnji dan pred sto leti v Ljubljani.
—–
Na današnji dan leta 1945 je bilo kot prvo izmed številnih koncentracijskih taborišč osvobojeno taborišče Auschwitz oziroma Oswiecim na južnem Poljskem, največje nacistično koncentracijsko taborišče. V njem so bili ljudje iz vseh evropskih držav, predvsem Judje. V Auschwitz in njegove podružnice (bilo jih je približno petdeset) je bilo v dobrih štirih letih pripeljanih približno štiri milijone ljudi in pol; po dosegljivih podatkih jih je umrlo milijon in pol.
V tem taborišču je bilo tudi 2.342 Slovencev, od teh jih je umrlo 1.600. Nekaj dni pred osvoboditvijo tega taborišča so Nemci začeli ljudi evakuirati, vendar jih je bilo ob prihodu Rdeče armade v njem še kakih 7.000, med njimi tudi 21 Slovenk.
—–
WOLFGANG AMADEUS MOZART sodi med največje glasbene ustvarjalce vseh časov. Že v zgodnji mladosti je s svojo izredno glasbeno nadarjenostjo in dovršeno klavirsko igro očaral vso Evropo. Komaj šestleten je napisal nekaj odličnih klavirskih skladb. O njegovi neverjetni poznejši delovni vnemi govori več kot 600 glasbenih stvaritev vseh zvrsti, ki večinoma še danes sodijo med največje dosežke človeškega duha, a za življenja še ni doživel zasluženega priznanja. Med njegovimi deli kaže omeniti opere Beg iz Seraja, Čarobna piščal, Don Juan in Figarova svatba. Wolfgang Amadeus Mozart se je rodil na današnji dan leta 1756 v Salzburgu v Avstriji.
Iz Bele krajine na škofijski sedež v Michiganu Češki agronom na Kranjskem zatira trtno uš S kraljevim ukazom je Laško postalo mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva pisna omemba Murske Sobote Najizrazitejši slovenski portretist svojega časa Štajerci, Primorci in Istrani v prvi tankovski brigadi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Izgon narodno zavednega duhovnika Prva doktorandka Univerze v Ljubljani Avtor naše prve televizijske nadaljevanke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Metelčica – slovenska pisava prve polovice 19. stoletja Igralka iz Astrahana očarala Ljubljano Skladatelj pihalno – orkestralne glasbe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za narodno šolo v Šentpetru pri Šentjakobu v Rožu Literarni poskus kronike slovenske meščanske družine Požig Narodnega doma v Trstu – nacionalistično hudodelstvo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi prevajalec korana v latinščino Kazen za politično daljnovidnost Etnomuzikolog in raziskovalec narečij *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Utemeljitelj mednarodnega zasebnega prava pri nas Vrt domovinske flore Skladatelj in general *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kartuzijanski samostan, ki kljubuje času Maribor dobil narodni dom Eden naših najpomembnejših likovnih umetnikov druge polovice 20. stoletja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zavzemanje za dvojezično univerzo v Trstu Tigrovec in vojaški obveščevalec Nudizem na Dravskem otoku *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mojster svobodnih umetnosti iz Kopra v družbi Cesarja Sigismunda Prvi ban Dravske banovine Plečnikov diplomant − partizanski poveljnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O kraljici nedeljskega plesa na Starem trgu v Ljubljani Začetnik slovenske spomeniške topografije 33 let od Brionske deklaracije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš prvi realistični krajinski slikar Duhovnik in skladatelj, ki je postal lastnik vrha Triglava Zgodovinar in njegov »Svet med Muro in Dravo« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Znanstveno o kugi Svetovni rekord v metu diska za ženske Na tujem o dramatičnih razmerah v Sloveniji po razglasitvi samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Danes grofje celjski in nikdar več« Ž: Gledališka predstava na Dvoru pri Žužemberku Prvič z žičnico na Vogel *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Beneški gradbeni vpliv v Ljubljani Vodilni slovenski katoliški filozof svojega časa Kiparjev posluh za značilnosti mediteranskega okolja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden od pionirjev raketne tehnike Posrednica ruske klasične književnosti Arheološka izkopavanja v Potočki zijalki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Goriški nadškof pridigal v slovenskem jeziku Z znanjem proti ponemčenju Maribora Naš prvi poklicni igralec, režiser in umetniški vodja gledališča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Stanko Vraz in »Narodne pesmi ilirske« Vodnik dobi spomenik Prekinitev okupatorjevih oskrbovalnih poti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana dobi mestni vodovod Igralka in režiserka ljubljanske Drame Arhitekt in prva montažna stavba pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Organizator gospodarskega življenja v Savinjski dolini Socialni realist Ludvik Mrzel in njegov »Bog v Trbovljah« Sarajevski atentat – povod za izbruh velike vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov