V 18. in 19. stoletju je bila na Gorenjskem ena izmed oblik razbojništva rokovnjaštvo. Simbol rokovnjačev je bila posušena otroška roka, zato so ljudje menili, da imajo nadnaravno moč, in so se jih bali. Rokovnjači so živeli v trdno urejeni skupnosti. Eno središče so imeli na območju nad izviroma Savinje in Kamniške Bistrice, drugo pa v Udinem borštu severno od Kranja. Sporazumevali so se s posebnim jezikom – rokovnjaščino.

Rokovnjači so  bili po večini vojaški dezerterji, v svojih vrstah pa so imeli tudi ženske, otroke in starejše. V mestih, trgih in vaseh so imeli pomočnike. V obdobju pred Ilirskimi provincami se je njihovo število zelo povečalo, roparski napadi pa so bili vse bolj drzni, zato so se oblasti začele organizirano bojevati proti njim. Tako so Francozi na današnji dan leta 1810 usmrtili rokovnjače, ki so jih napadli v Črnem grabnu. Dokončno jih je uničila šele vojska leta 1853.

—–

 Na današnji dan pred 200 leti se je v Laškem rodil zgodovinar IGNACIJ OROŽEN. Po končanem študiju bogoslovja in po posvetitvi je med drugim služboval v Žalcu, Celju, Mozirju in Mariboru. Tam  je bil tudi stolni prošt in škofijski šolski nadzornik. Kot neutruden raziskovalec je obdelal krajevno zgodovino štirinajstih od 28-ih dekanij lavantinske škofije. Strokovnjaki Ignacija Orožna uvrščajo med ugledne duhovnike zgodovinarje, ki so pomembno prispevali k razvoju slovenskega zgodovinopisja.

—–

V obdobju županovanja liberalnega politika, gospodarstvenika in publicista Ivana Hribarja (ljubljanski župan je bil v letih od 1896 do 1910) je občinski svet Deželnega stolnega mesta Ljubljane na današnji dan leta 1900 “naročil mestnemu magistratu, da napravi vse javne napise pri vseh cestah, ulicah, stavbah in trgih ljubljanskega mesta brez vsake izjeme v slovenskem jeziku.”

—–

Pesnik in prevajalec BOŽO VODUŠEK se je rodil na današnji dan leta 1905 v Ljubljani. Diplomiral je na ljubljanski pravni in na filozofski fakulteti. Do druge svetovne vojne je delal predvsem v raznih pravnih službah. V letih od 1943 do 1945 je bil v partizanih, po vojni pa  med drugim znanstveni sodelavec na Inštitutu za slovenski jezik pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Pesniško je izšel iz kroga katoliškega ekspresionizma, pozneje pa se je preusmeril v kritični novi realizem in uporabljal klasične pesniške oblike. Njegova zbirka “Odčarani svet« je ena najboljših slovenskih pesniških knjig iz prve polovice 20. stoletja.

—–

Urednik in publicist  AVGUST  ŠINKOVEC –  Črtomir  se je ob kmečkem delu izobraževal sam, po drugi svetovni vojni pa je študiral slavistiko. Leta 1941 je bil mobiliziran v italijanske posebne bataljone, nato zaradi sodelovanja z Osvobodilno fronto zaprt v Cerknem, leta 1943 pa je odšel med partizane na Primorskem. Po koncu vojne je deloval v Trstu, nato pa v Ljubljani pri reviji Tovariš in kot urednik pri revijah TV-15 in Borec. Zbiral je pravljice in slovenske odporniške pesmi, kot mladinski pesnik pa je bil izrazno in sporočilno tradicionalen. Njegove pesmi so povečini povezane z motivi razigranega otroka ter z živalmi in običaji. Črtomir Šinkovec se je rodil na današnji dan leta 1914 na Vojskem pri Idriji.