Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

01.02.2016


Jožefinske reforme so v avstrijskem javnem skrbstvu pomenile tudi napredek v skrbi za revne in pomoči potrebne. Po vsej monarhiji so začeli ustanavljati tako imenovane ubožne inštitute, ki so pomagali revežem. Poglavitni vir prihodkov zanje so bile “pušice” oziroma darovanje vernikov pri cerkvenih obredih, volila in darovi.
V Ljubljani so leta 1820 ustanovili centralno ustanovo, vodstvo tega ubožnega inštituta, ki ga je imenovala posebna komisija, pa je začelo delovati na današnji dan istega leta. Inštitut je določil tudi tako imenovane “ubožne očete”, ki so delovali na natanko določenem območju in so bili nekakšen vezni člen med inštitutom in reveži. Ljubljana s predmestji je bila razdeljena na devet okrajev, za katere sta skrbela po en član komisije in določeno število ubožnih očetov.
—–
Baletna umetnica LIDIJA WISIAK je po začetnem baletnem študiju v Ljubljani nadaljevala šolanje v Nemčiji. Tam je imela leta 1920 tudi svoj prvi samostojni baletni koncert. Pozneje se je izpopolnjevala še v Franciji in bila nato pet let angažirana v Operi Comique v Parizu. Že pred drugo svetovno vojno je nekajkrat gostovala na Slovenskem, kmalu po njej pa je začela poučevati v baletni šoli v Ljubljani in bila deset let tudi njena predstojnica. Izjemno bogato baletno znanje, ki si ga je bila pridobila na tujih baletnih odrih, je posredovala mladim, bodočim solistom Slovenskega narodnega gledališča. Lidija Wisiak se je rodila na današnji dan lpred 110-imi leti v Linzu v Avstriji.
——
Pravnik in publicist VLADO VODOPIVEC se je rodil na današnji dan pred sto leti v Ljubljani. Po izključitvi iz ljubljanskih srednjih šol je šolanje nadaljeval v Mariboru. Tu se je pridružil levičarskemu delavskemu gibanju in bil leta 1935 sprejet v Komunistično partijo Jugoslavije. Zaradi komunistične propagande je bil nekaj časa zaprt, med študijem na pravni fakulteti pa je bil zaradi svojih stališč do mednarodnega političnega dogajanja izključen iz partije. Leta 1941 je diplomiral, se vključil v Osvobodilno fronto in deloval med pravniki na ljubljanskem sodišču. Januarja leta 1944 so ga odpeljali v nacistično taborišče Dachau.
Po vojni je bil med drugim okrožni tožilec v Ljubljani, glavni urednik Ljudske pravice, soustanovitelj in glavni urednik Naših razgledov, urednik Radia Ljubljana in samostojni odvetnik. Leta 1974 so ga zaradi konceptualnih razlik iz Zveze komunistov ponovno izključili. Obsežna publicistika Vlada Vodopivca obravnava vprašanja socializma in revolucije ter njunega odnosa do demokracije in kulture.
——
Novinar, prevajalec in pesnik JOŽE ŠMIT se je rodil na današnji dan leta 1922 v Tlákah pri Rogatcu. Na dunajski univerzi je začel študirati gozdarstvo, vendar je bil mobiliziran in je ob zavezniški invaziji v Normandiji kot nemški vojak prišel v ujetništvo. V Veliki Britaniji se je pridružil prekomorski brigadi in se z njo vrnil v Jugoslavijo. Po osvoboditvi je v Ljubljani študiral književnost in slavistiko. Svojo poklicno pot je začel kot novinar pri Kmečkem glasu, nato pa je bil vrsto let lektor pri Mladinski knjigi in urednik otroškega lista Ciciban.
Prve pesmi je objavljal že pred drugo svetovno vojno, po njej izdal več pesniških zbirk, ob njegovi 80-letnici pa je izšla zbirka z izborom njegovih pesmi za odrasle. Jože Šmit je pisal tudi krajše zgodbe za otroke ter prevajal leposlovje iz latinščine, nemščine, romunščine in srbohrvaščine; zaslovel je predvsem s prevodi rimskega pesnika Kátula. Za svoje delo je dobil Kajuhovo nagrado.


Na današnji dan

6284 epizod

Na današnji dan

6284 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

01.02.2016


Jožefinske reforme so v avstrijskem javnem skrbstvu pomenile tudi napredek v skrbi za revne in pomoči potrebne. Po vsej monarhiji so začeli ustanavljati tako imenovane ubožne inštitute, ki so pomagali revežem. Poglavitni vir prihodkov zanje so bile “pušice” oziroma darovanje vernikov pri cerkvenih obredih, volila in darovi.
V Ljubljani so leta 1820 ustanovili centralno ustanovo, vodstvo tega ubožnega inštituta, ki ga je imenovala posebna komisija, pa je začelo delovati na današnji dan istega leta. Inštitut je določil tudi tako imenovane “ubožne očete”, ki so delovali na natanko določenem območju in so bili nekakšen vezni člen med inštitutom in reveži. Ljubljana s predmestji je bila razdeljena na devet okrajev, za katere sta skrbela po en član komisije in določeno število ubožnih očetov.
—–
Baletna umetnica LIDIJA WISIAK je po začetnem baletnem študiju v Ljubljani nadaljevala šolanje v Nemčiji. Tam je imela leta 1920 tudi svoj prvi samostojni baletni koncert. Pozneje se je izpopolnjevala še v Franciji in bila nato pet let angažirana v Operi Comique v Parizu. Že pred drugo svetovno vojno je nekajkrat gostovala na Slovenskem, kmalu po njej pa je začela poučevati v baletni šoli v Ljubljani in bila deset let tudi njena predstojnica. Izjemno bogato baletno znanje, ki si ga je bila pridobila na tujih baletnih odrih, je posredovala mladim, bodočim solistom Slovenskega narodnega gledališča. Lidija Wisiak se je rodila na današnji dan lpred 110-imi leti v Linzu v Avstriji.
——
Pravnik in publicist VLADO VODOPIVEC se je rodil na današnji dan pred sto leti v Ljubljani. Po izključitvi iz ljubljanskih srednjih šol je šolanje nadaljeval v Mariboru. Tu se je pridružil levičarskemu delavskemu gibanju in bil leta 1935 sprejet v Komunistično partijo Jugoslavije. Zaradi komunistične propagande je bil nekaj časa zaprt, med študijem na pravni fakulteti pa je bil zaradi svojih stališč do mednarodnega političnega dogajanja izključen iz partije. Leta 1941 je diplomiral, se vključil v Osvobodilno fronto in deloval med pravniki na ljubljanskem sodišču. Januarja leta 1944 so ga odpeljali v nacistično taborišče Dachau.
Po vojni je bil med drugim okrožni tožilec v Ljubljani, glavni urednik Ljudske pravice, soustanovitelj in glavni urednik Naših razgledov, urednik Radia Ljubljana in samostojni odvetnik. Leta 1974 so ga zaradi konceptualnih razlik iz Zveze komunistov ponovno izključili. Obsežna publicistika Vlada Vodopivca obravnava vprašanja socializma in revolucije ter njunega odnosa do demokracije in kulture.
——
Novinar, prevajalec in pesnik JOŽE ŠMIT se je rodil na današnji dan leta 1922 v Tlákah pri Rogatcu. Na dunajski univerzi je začel študirati gozdarstvo, vendar je bil mobiliziran in je ob zavezniški invaziji v Normandiji kot nemški vojak prišel v ujetništvo. V Veliki Britaniji se je pridružil prekomorski brigadi in se z njo vrnil v Jugoslavijo. Po osvoboditvi je v Ljubljani študiral književnost in slavistiko. Svojo poklicno pot je začel kot novinar pri Kmečkem glasu, nato pa je bil vrsto let lektor pri Mladinski knjigi in urednik otroškega lista Ciciban.
Prve pesmi je objavljal že pred drugo svetovno vojno, po njej izdal več pesniških zbirk, ob njegovi 80-letnici pa je izšla zbirka z izborom njegovih pesmi za odrasle. Jože Šmit je pisal tudi krajše zgodbe za otroke ter prevajal leposlovje iz latinščine, nemščine, romunščine in srbohrvaščine; zaslovel je predvsem s prevodi rimskega pesnika Kátula. Za svoje delo je dobil Kajuhovo nagrado.


27.08.2022

27. avgust - prva Slovenka z doktoratom iz naravoslovja

Basist ljubljanske opere O državni pripadnosti Celovške kotline bo odločil plebiscit Škofja Loka dobi muzej


26.08.2022

26. avgust - baronski naslov za slovenskega častnika

Televizija na Triglavu Izumitelj fotografije na steklo Skladatelj in zaslužni profesor


25.08.2022

25. avgust - partizanski boj na Koroškem leta 1942

Mojzes, ki hoče s Slovenci onstran Mure Od bančnika do igralca Načrtovalec slovenskega elektroenergetskega omrežja


24.08.2022

24. avgust - roman "Črni dnevi" in film "Ples v dežju"

Slovenščina in Sveto pismo Planinec, literat in muzealec Organizator tržaške konstruktivistične skupine


23.08.2022

23. avgust - prvo radijsko oglašanje z vrha Triglava

Karikirani portreti po primorskih cerkvah, Manifestacija vere in politične moči, Baronski naslov za svetovljanko iz botaničnega vrta


22.08.2022

22. avgust - o začetniku slovenskega bančništva v Mariboru

Cesar nasprotuje šestemu mandatu županstva Ivana Hribarja, Družbenokritični film »Nočni izlet«, Več kot le vojni poročevalec


21.08.2022

Na današnji dan 21. avgust

Ljubljančan – ugledno glasbeno ime na Finskem Rektor graške univerze Žrtve morskega psa Študentski protesti proti sovjetski agresiji


20.08.2022

Na današnji dan 20. avgust

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


19.08.2022

Na današnji dan 19. avgust

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


17.08.2022

Na današnji dan, 17. avgust

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


16.08.2022

Na današnji dan 16. avgust

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


15.08.2022

Na današnji dan 15. avgust

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


14.08.2022

Na današnji dan 14. avgust

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


13.08.2022

Na današnji dan 13. avgust

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


12.08.2022

12. avgust

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


11.08.2022

Na današnji dan, 11. avgust

Ljubljanski škof zahteva slovenščino v javnem življenju Slovenskogoriški agronom v Mostarju Žrtev dahavskih procesov Ljubljanska evangeličanska cerkev spet v lasti cerkvene občine


10.08.2022

Na današnji dan 10. avgust

Prvi predsednik Slovenske matice. Časnikar v politiki katoliškega tabora. Prežihov Voranc – socialni realist. 80 let od prihoda največje skupine slovenskih jetnic in jetnikov v Auschwitz.


09.08.2022

Na današnji dan, 9. avgust

Gašper Rojko postane rektor Karlove univerze v Pragi Taborsko dogajanje v Ljutomeru Akademsko društvo Adrija Glasbeni ustvarjalec džezovskih ritmov


08.08.2022

Na današnji dan 8. avgust

Prva stalna poštna zveza pri nas Od vroclavskega do ljubljanskega odra Izvrsten karikaturist in pomemben knjižni ilustrator Porušen in čez devet let spet odprt solkanski železniški most


07.08.2022

Na današnji dan 7. avgust

Na vrhu Triglava postavili Aljažev stolp … S težavami do Narodnega doma v Celju … Slavko Jan, režiser enega izmed mejnikov v razvoju Slovenskega gledališča … Začetek serijske proizvodnje avtomobilov na Slovenskem …


Stran 42 od 315
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov