Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Leta 46 pred našim štetjem je Gaj Julij Cezar preuredil takrat veljavni rimski koledar in ga nadomestil z novim, ki se je po njem imenoval julijanski. Papež Gregor XIII. pa je dobrih 1600 let pozneje pripravil koledarsko reformo, ki je v večini katoliških dežel začela veljati leta 1582. Gregorijanski koledar je premostil razliko desetih dni med izračunanim (koledarskim) in dejanskim prvim pomladanskim ščipom, ki se je nabrala od uvedbe julijanskega koledarja. Tako je oktobra leta 1582 izjemoma odpadlo deset dni.
Gregorijanski koledar so že naslednje leto prevzeli v habsburški monarhiji, čez slabi dve stoletji v protestantskih deželah, v Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev pa šele leta 1919. Pravoslavna cerkev še vedno vztraja pri julijanskem koledarju, zato obhaja cerkvene praznike trinajst dni za katoliškimi.
Leta gregorijanskega koledarja so razdeljena na dve skupini: na navadna in prestopna leta. Prestopno leto ima pred 1. marcem dodaten dan, 29. februar, in tako traja 366 dni. S tem dodatnim dnem vsako četrto leto je razlika med koledarskim in Sončevim letom tako majhna, da se je bo za en cel dan nabralo šele leta 4862.
—–
Med pomembnimi ljudmi, ki so svoj rojstni dan uradno lahko praznovali le vsaka štiri leta je bil tudi diplomat, gospodarstvenik in politik JOŽEF SCHWEGEL; rodil se je 29.februarja pred 180-imi leti v Zgornjih Gorjah pri Bledu. Na Dunaju je končal orientalsko akademijo in bil nato v konzularni službi v Egiptu. Leta 1869 je ob odprtju Sueškega prekopa pripravil uspešen obisk cesarja Franca Jožefa in postal vitez, kmalu zatem pa baron. Od leta 1873 je vodil orientalski oddelek na svetovni razstavi na Dunaju in iz njega ustanovil orientalski muzej, leta 1908 pa je ustanovil Visoko šolo za svetovno trgovino. Kot odličen gospodarstvenik je Jožef Schwegel po izstopu iz diplomatske službe vodil več velikih denarnih zavodov na Dunaju in v Budimpešti.
Z njegovim posredovanjem so zgradili dolenjsko, kamniško in tržiško železniško progo. Že leta 1898 je utemeljeval potrebo po slovenski univerzi. Za zasluge pri zbiranju pomoči ob potresu leta 1895 je mesto Ljubljana Jožefa Schwegla imenovalo za svojega častnega meščana, zaradi zaslug pri graditvi dolenjske in bohinjske železnice pa je postal tudi častni meščan Bleda, Jesenic, Tržiča, Bele Peči, Kočevja, Ribnice in Novega mesta.
—–
Ornitolog ALEŠ PAULIN je že mlad začel gojiti kanarčke, jih v časopisih oglaševal kot “vremensko odporne” in jih prodajal. Po prvi svetovni vojni je gojil predvsem eksotične ptice ter s križanjem rdečega čižka in navadnega kanarčka dobil novo raso, oranžnega in rdečega kanarčka. V številne evropske države je na leto izvozil več kot tisoč ptic, njegova farma eksotičnih ptičev v Podbrezjah na Gorenjskem pa je bila tedaj največja v celinski Evropi.
Uspelo mu je še več težkih ali celo prvenstvenih križanj in o njih je pisal v takrat vodilni evropski ornitoliški reviji, v nemški “Operjeni svet” in v češkem “Poročevalcu”. S ptičjerejo je bil uspešen tudi po koncu druge svetovne vojne ter postal častni član jugoslovanske Zveze organizacij za varstvo in vzgojo ptic ter leta 1967 častni član avstrijskega ornitološkega društva. Aleš Paulin se je rodil 29. februarja pred 120-imi leti v Podbrezjah na Gorenjskem.
—–
29. februarja leta 1920 se je v Podnanosu rodil partizanski komandant in narodni heroj JANKO PREMRL – VOJKO. Ker je zaradi narodne zavesti in protifasištične usmerjenosti v narodnoosvobodilnem gibanju sodelovala vsa Premrlova družina, so italijanske oblasti njen dom požgale. Februarja 1942. leta je Janko Premrl vstopil v Primorsko četo in se izkazal predvsem v boju na Nanosu dva meseca pozneje. Še istega leta ga je posebno sodišče za zaščito države v Rimu v odsotnosti obsodilo na smrt, goriški prefekt pa je na njegovo glavo razpisal visoko denarno nagrado. Februarja leta 1943 je bil med napadom na italijansko oskrbovalno kolono v Idrijski Beli hudo ranjen in je čez nekaj dni umrl. Janko Premrl – Vojko je bil zlasti med primorskimi ljudmi zgled bojevnika za svobodo in eden prvih slovenskih partizanov, ki so bili odlikovani z redom narodnega heroja.
—–
Skladatelj GIOACCHINO ROSSINI velja za enega največjih mojstrov zgodnje italijanske opere. Leta 1810 je opustil študij na glasbenem liceju v Bologni in se posvetil izključno komponiranju operne glasbe. Živel je tudi na Dunaju, v Londonu in Parizu; tam je bil direktor italijanske opere “Théatre Italiene” in užival čast kraljevega skladatelja. Razvil je samosvoj slog z lahkotno, prijetno melodijo, mojstrsko in raznovrstno ritmiko ter bogato instrumentacijo. Z opero “Italijanka v Alžiru” je postal ljubljenec italijanskega in svetovnega občinstva.
Rossinijeva največja mojstrovina je komična opera “Seviljski brivec”; to je bila tudi prva opera, ki so jo v New Yorku peli v italijanščini. Kot zadnjo je napisal eno najdaljših oper sploh “Viljem Tell”; za celotno uprizoritev je potrebno približno šest ur, zato jo vedno izvajajo skrajšano. Italijanski skladatelj Gioacchino Rossini se je rodil 29. februarja leta 1792 v Pesaru.
6281 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Leta 46 pred našim štetjem je Gaj Julij Cezar preuredil takrat veljavni rimski koledar in ga nadomestil z novim, ki se je po njem imenoval julijanski. Papež Gregor XIII. pa je dobrih 1600 let pozneje pripravil koledarsko reformo, ki je v večini katoliških dežel začela veljati leta 1582. Gregorijanski koledar je premostil razliko desetih dni med izračunanim (koledarskim) in dejanskim prvim pomladanskim ščipom, ki se je nabrala od uvedbe julijanskega koledarja. Tako je oktobra leta 1582 izjemoma odpadlo deset dni.
Gregorijanski koledar so že naslednje leto prevzeli v habsburški monarhiji, čez slabi dve stoletji v protestantskih deželah, v Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev pa šele leta 1919. Pravoslavna cerkev še vedno vztraja pri julijanskem koledarju, zato obhaja cerkvene praznike trinajst dni za katoliškimi.
Leta gregorijanskega koledarja so razdeljena na dve skupini: na navadna in prestopna leta. Prestopno leto ima pred 1. marcem dodaten dan, 29. februar, in tako traja 366 dni. S tem dodatnim dnem vsako četrto leto je razlika med koledarskim in Sončevim letom tako majhna, da se je bo za en cel dan nabralo šele leta 4862.
—–
Med pomembnimi ljudmi, ki so svoj rojstni dan uradno lahko praznovali le vsaka štiri leta je bil tudi diplomat, gospodarstvenik in politik JOŽEF SCHWEGEL; rodil se je 29.februarja pred 180-imi leti v Zgornjih Gorjah pri Bledu. Na Dunaju je končal orientalsko akademijo in bil nato v konzularni službi v Egiptu. Leta 1869 je ob odprtju Sueškega prekopa pripravil uspešen obisk cesarja Franca Jožefa in postal vitez, kmalu zatem pa baron. Od leta 1873 je vodil orientalski oddelek na svetovni razstavi na Dunaju in iz njega ustanovil orientalski muzej, leta 1908 pa je ustanovil Visoko šolo za svetovno trgovino. Kot odličen gospodarstvenik je Jožef Schwegel po izstopu iz diplomatske službe vodil več velikih denarnih zavodov na Dunaju in v Budimpešti.
Z njegovim posredovanjem so zgradili dolenjsko, kamniško in tržiško železniško progo. Že leta 1898 je utemeljeval potrebo po slovenski univerzi. Za zasluge pri zbiranju pomoči ob potresu leta 1895 je mesto Ljubljana Jožefa Schwegla imenovalo za svojega častnega meščana, zaradi zaslug pri graditvi dolenjske in bohinjske železnice pa je postal tudi častni meščan Bleda, Jesenic, Tržiča, Bele Peči, Kočevja, Ribnice in Novega mesta.
—–
Ornitolog ALEŠ PAULIN je že mlad začel gojiti kanarčke, jih v časopisih oglaševal kot “vremensko odporne” in jih prodajal. Po prvi svetovni vojni je gojil predvsem eksotične ptice ter s križanjem rdečega čižka in navadnega kanarčka dobil novo raso, oranžnega in rdečega kanarčka. V številne evropske države je na leto izvozil več kot tisoč ptic, njegova farma eksotičnih ptičev v Podbrezjah na Gorenjskem pa je bila tedaj največja v celinski Evropi.
Uspelo mu je še več težkih ali celo prvenstvenih križanj in o njih je pisal v takrat vodilni evropski ornitoliški reviji, v nemški “Operjeni svet” in v češkem “Poročevalcu”. S ptičjerejo je bil uspešen tudi po koncu druge svetovne vojne ter postal častni član jugoslovanske Zveze organizacij za varstvo in vzgojo ptic ter leta 1967 častni član avstrijskega ornitološkega društva. Aleš Paulin se je rodil 29. februarja pred 120-imi leti v Podbrezjah na Gorenjskem.
—–
29. februarja leta 1920 se je v Podnanosu rodil partizanski komandant in narodni heroj JANKO PREMRL – VOJKO. Ker je zaradi narodne zavesti in protifasištične usmerjenosti v narodnoosvobodilnem gibanju sodelovala vsa Premrlova družina, so italijanske oblasti njen dom požgale. Februarja 1942. leta je Janko Premrl vstopil v Primorsko četo in se izkazal predvsem v boju na Nanosu dva meseca pozneje. Še istega leta ga je posebno sodišče za zaščito države v Rimu v odsotnosti obsodilo na smrt, goriški prefekt pa je na njegovo glavo razpisal visoko denarno nagrado. Februarja leta 1943 je bil med napadom na italijansko oskrbovalno kolono v Idrijski Beli hudo ranjen in je čez nekaj dni umrl. Janko Premrl – Vojko je bil zlasti med primorskimi ljudmi zgled bojevnika za svobodo in eden prvih slovenskih partizanov, ki so bili odlikovani z redom narodnega heroja.
—–
Skladatelj GIOACCHINO ROSSINI velja za enega največjih mojstrov zgodnje italijanske opere. Leta 1810 je opustil študij na glasbenem liceju v Bologni in se posvetil izključno komponiranju operne glasbe. Živel je tudi na Dunaju, v Londonu in Parizu; tam je bil direktor italijanske opere “Théatre Italiene” in užival čast kraljevega skladatelja. Razvil je samosvoj slog z lahkotno, prijetno melodijo, mojstrsko in raznovrstno ritmiko ter bogato instrumentacijo. Z opero “Italijanka v Alžiru” je postal ljubljenec italijanskega in svetovnega občinstva.
Rossinijeva največja mojstrovina je komična opera “Seviljski brivec”; to je bila tudi prva opera, ki so jo v New Yorku peli v italijanščini. Kot zadnjo je napisal eno najdaljših oper sploh “Viljem Tell”; za celotno uprizoritev je potrebno približno šest ur, zato jo vedno izvajajo skrajšano. Italijanski skladatelj Gioacchino Rossini se je rodil 29. februarja leta 1792 v Pesaru.
O gospodu Trebušniku in njegovi hoji na Triglav Literarna zgodovinarka in zbrana dela Josipa Murna Prvi učbenik za študij mednarodnih odnosov v slovenščini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Častnik in obveščevalec Kipar, ki je ustvaril »Dečka s piščalko« Strokovnjak za delovno pravo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor planinske markacije Diplomat, ki je emigriral v Združene države Amerike Znanstveno o samomoru in samomorilnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ko je sveti Ahac postal zavetnik Kranjske? Tehnični oče slovenskega radia Pehta iz Galetovega filma Srečno, Kekec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden prvih promotorjev lepot Savinjskih Alp Oblikovalka maske zaslovela v filmskem svetu Planinska pot od vznožja Pohorja do morja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva doktorica znanosti na ljubljanski univerzi Upornik na seznamu usmrčenih z lažnim imenom Pol stoletja od potresa na Kozjanskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana dobi civilno bolnišnico Vplivno politično ime na Goriško-Gradiščanskem Neprecenljiva gradbenikova podpora arhitektu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kraljevo ime ubranilo univerzo pred grožnjo ukinitve Obnovljeno delovanje Rdečega križa Fotoreporter žrtev srbskih paravojaških sil *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš največji predvojni glasbeni modernist Cistercijan in akademski slikar Pred osamosvojitvijo predstavljena posebna poštna znamka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franz Liszt v Mariboru in nekoliko pozneje v Rogaški Slatini Prva postaja Gorske reševalne službe na Slovenskem Centralna partizanska bolnišnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden naših vodilnih impresionistov Temperamentni umetniški značaj Preučevalec arhitekturne in urbanistične dediščine na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Reka Drava je bila 975 let cerkvenoupravna meja Tragična usoda »pesnika zelene pomladi« Prvi sporazum Tito−Šubašić "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Raziskovalec zgodovine slovenskega slovstva Lirski sopran za klasične operne vloge Temeljni kamen za prvi visoki objekt v Novi Gorici "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesnik, pisatelj in urednik z Okiča pri Boštanju »Beatin dnevnik« − roman po zgledu sentimentalnih meščanskih povesti Zgodovinski Triglav za dan razglasitve samostojnosti "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden prvih raziskovalcev prazgodovine primorskega prostora Glavna vloga v prvem hrvaškem filmu Nova povojna šolska zakonodaja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Narodna zavzetost publicista in politika Ustanovitelj Akademske založbe Igralec razgibanega temperamenta – polnega mediteranskega duha *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O pokopališkem redu iz sredine 18. stoletja Rojstni dan ljubljanskega Šentjakobskega gledališča 583 slovenskih žrtev nacistične evtanazije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vrtnica za Primoža Trubarja Nemško-slovenski priročni slovar ali »ročni besednik« Zagovornik enotne in kompleksne geografske vede *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Botanik, ki je bil tudi tržaški župan Ustanovili Glasbeno matico Prvi transport slovenskih izgnancev v Srbijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nemško-slovenski slovar z več kot 55.000 besedami Začetki motornega letenja v tem delu Evrope Uporniška tajnica poljanske gimnazije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov