Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Leta 46 pred našim štetjem je Gaj Julij Cezar preuredil takrat veljavni rimski koledar in ga nadomestil z novim, ki se je po njem imenoval julijanski. Papež Gregor XIII. pa je dobrih 1600 let pozneje pripravil koledarsko reformo, ki je v večini katoliških dežel začela veljati leta 1582. Gregorijanski koledar je premostil razliko desetih dni med izračunanim (koledarskim) in dejanskim prvim pomladanskim ščipom, ki se je nabrala od uvedbe julijanskega koledarja. Tako je oktobra leta 1582 izjemoma odpadlo deset dni.
Gregorijanski koledar so že naslednje leto prevzeli v habsburški monarhiji, čez slabi dve stoletji v protestantskih deželah, v Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev pa šele leta 1919. Pravoslavna cerkev še vedno vztraja pri julijanskem koledarju, zato obhaja cerkvene praznike trinajst dni za katoliškimi.
Leta gregorijanskega koledarja so razdeljena na dve skupini: na navadna in prestopna leta. Prestopno leto ima pred 1. marcem dodaten dan, 29. februar, in tako traja 366 dni. S tem dodatnim dnem vsako četrto leto je razlika med koledarskim in Sončevim letom tako majhna, da se je bo za en cel dan nabralo šele leta 4862.
—–
Med pomembnimi ljudmi, ki so svoj rojstni dan uradno lahko praznovali le vsaka štiri leta je bil tudi diplomat, gospodarstvenik in politik JOŽEF SCHWEGEL; rodil se je 29.februarja pred 180-imi leti v Zgornjih Gorjah pri Bledu. Na Dunaju je končal orientalsko akademijo in bil nato v konzularni službi v Egiptu. Leta 1869 je ob odprtju Sueškega prekopa pripravil uspešen obisk cesarja Franca Jožefa in postal vitez, kmalu zatem pa baron. Od leta 1873 je vodil orientalski oddelek na svetovni razstavi na Dunaju in iz njega ustanovil orientalski muzej, leta 1908 pa je ustanovil Visoko šolo za svetovno trgovino. Kot odličen gospodarstvenik je Jožef Schwegel po izstopu iz diplomatske službe vodil več velikih denarnih zavodov na Dunaju in v Budimpešti.
Z njegovim posredovanjem so zgradili dolenjsko, kamniško in tržiško železniško progo. Že leta 1898 je utemeljeval potrebo po slovenski univerzi. Za zasluge pri zbiranju pomoči ob potresu leta 1895 je mesto Ljubljana Jožefa Schwegla imenovalo za svojega častnega meščana, zaradi zaslug pri graditvi dolenjske in bohinjske železnice pa je postal tudi častni meščan Bleda, Jesenic, Tržiča, Bele Peči, Kočevja, Ribnice in Novega mesta.
—–
Ornitolog ALEŠ PAULIN je že mlad začel gojiti kanarčke, jih v časopisih oglaševal kot “vremensko odporne” in jih prodajal. Po prvi svetovni vojni je gojil predvsem eksotične ptice ter s križanjem rdečega čižka in navadnega kanarčka dobil novo raso, oranžnega in rdečega kanarčka. V številne evropske države je na leto izvozil več kot tisoč ptic, njegova farma eksotičnih ptičev v Podbrezjah na Gorenjskem pa je bila tedaj največja v celinski Evropi.
Uspelo mu je še več težkih ali celo prvenstvenih križanj in o njih je pisal v takrat vodilni evropski ornitoliški reviji, v nemški “Operjeni svet” in v češkem “Poročevalcu”. S ptičjerejo je bil uspešen tudi po koncu druge svetovne vojne ter postal častni član jugoslovanske Zveze organizacij za varstvo in vzgojo ptic ter leta 1967 častni član avstrijskega ornitološkega društva. Aleš Paulin se je rodil 29. februarja pred 120-imi leti v Podbrezjah na Gorenjskem.
—–
29. februarja leta 1920 se je v Podnanosu rodil partizanski komandant in narodni heroj JANKO PREMRL – VOJKO. Ker je zaradi narodne zavesti in protifasištične usmerjenosti v narodnoosvobodilnem gibanju sodelovala vsa Premrlova družina, so italijanske oblasti njen dom požgale. Februarja 1942. leta je Janko Premrl vstopil v Primorsko četo in se izkazal predvsem v boju na Nanosu dva meseca pozneje. Še istega leta ga je posebno sodišče za zaščito države v Rimu v odsotnosti obsodilo na smrt, goriški prefekt pa je na njegovo glavo razpisal visoko denarno nagrado. Februarja leta 1943 je bil med napadom na italijansko oskrbovalno kolono v Idrijski Beli hudo ranjen in je čez nekaj dni umrl. Janko Premrl – Vojko je bil zlasti med primorskimi ljudmi zgled bojevnika za svobodo in eden prvih slovenskih partizanov, ki so bili odlikovani z redom narodnega heroja.
—–
Skladatelj GIOACCHINO ROSSINI velja za enega največjih mojstrov zgodnje italijanske opere. Leta 1810 je opustil študij na glasbenem liceju v Bologni in se posvetil izključno komponiranju operne glasbe. Živel je tudi na Dunaju, v Londonu in Parizu; tam je bil direktor italijanske opere “Théatre Italiene” in užival čast kraljevega skladatelja. Razvil je samosvoj slog z lahkotno, prijetno melodijo, mojstrsko in raznovrstno ritmiko ter bogato instrumentacijo. Z opero “Italijanka v Alžiru” je postal ljubljenec italijanskega in svetovnega občinstva.
Rossinijeva največja mojstrovina je komična opera “Seviljski brivec”; to je bila tudi prva opera, ki so jo v New Yorku peli v italijanščini. Kot zadnjo je napisal eno najdaljših oper sploh “Viljem Tell”; za celotno uprizoritev je potrebno približno šest ur, zato jo vedno izvajajo skrajšano. Italijanski skladatelj Gioacchino Rossini se je rodil 29. februarja leta 1792 v Pesaru.
6281 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Leta 46 pred našim štetjem je Gaj Julij Cezar preuredil takrat veljavni rimski koledar in ga nadomestil z novim, ki se je po njem imenoval julijanski. Papež Gregor XIII. pa je dobrih 1600 let pozneje pripravil koledarsko reformo, ki je v večini katoliških dežel začela veljati leta 1582. Gregorijanski koledar je premostil razliko desetih dni med izračunanim (koledarskim) in dejanskim prvim pomladanskim ščipom, ki se je nabrala od uvedbe julijanskega koledarja. Tako je oktobra leta 1582 izjemoma odpadlo deset dni.
Gregorijanski koledar so že naslednje leto prevzeli v habsburški monarhiji, čez slabi dve stoletji v protestantskih deželah, v Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev pa šele leta 1919. Pravoslavna cerkev še vedno vztraja pri julijanskem koledarju, zato obhaja cerkvene praznike trinajst dni za katoliškimi.
Leta gregorijanskega koledarja so razdeljena na dve skupini: na navadna in prestopna leta. Prestopno leto ima pred 1. marcem dodaten dan, 29. februar, in tako traja 366 dni. S tem dodatnim dnem vsako četrto leto je razlika med koledarskim in Sončevim letom tako majhna, da se je bo za en cel dan nabralo šele leta 4862.
—–
Med pomembnimi ljudmi, ki so svoj rojstni dan uradno lahko praznovali le vsaka štiri leta je bil tudi diplomat, gospodarstvenik in politik JOŽEF SCHWEGEL; rodil se je 29.februarja pred 180-imi leti v Zgornjih Gorjah pri Bledu. Na Dunaju je končal orientalsko akademijo in bil nato v konzularni službi v Egiptu. Leta 1869 je ob odprtju Sueškega prekopa pripravil uspešen obisk cesarja Franca Jožefa in postal vitez, kmalu zatem pa baron. Od leta 1873 je vodil orientalski oddelek na svetovni razstavi na Dunaju in iz njega ustanovil orientalski muzej, leta 1908 pa je ustanovil Visoko šolo za svetovno trgovino. Kot odličen gospodarstvenik je Jožef Schwegel po izstopu iz diplomatske službe vodil več velikih denarnih zavodov na Dunaju in v Budimpešti.
Z njegovim posredovanjem so zgradili dolenjsko, kamniško in tržiško železniško progo. Že leta 1898 je utemeljeval potrebo po slovenski univerzi. Za zasluge pri zbiranju pomoči ob potresu leta 1895 je mesto Ljubljana Jožefa Schwegla imenovalo za svojega častnega meščana, zaradi zaslug pri graditvi dolenjske in bohinjske železnice pa je postal tudi častni meščan Bleda, Jesenic, Tržiča, Bele Peči, Kočevja, Ribnice in Novega mesta.
—–
Ornitolog ALEŠ PAULIN je že mlad začel gojiti kanarčke, jih v časopisih oglaševal kot “vremensko odporne” in jih prodajal. Po prvi svetovni vojni je gojil predvsem eksotične ptice ter s križanjem rdečega čižka in navadnega kanarčka dobil novo raso, oranžnega in rdečega kanarčka. V številne evropske države je na leto izvozil več kot tisoč ptic, njegova farma eksotičnih ptičev v Podbrezjah na Gorenjskem pa je bila tedaj največja v celinski Evropi.
Uspelo mu je še več težkih ali celo prvenstvenih križanj in o njih je pisal v takrat vodilni evropski ornitoliški reviji, v nemški “Operjeni svet” in v češkem “Poročevalcu”. S ptičjerejo je bil uspešen tudi po koncu druge svetovne vojne ter postal častni član jugoslovanske Zveze organizacij za varstvo in vzgojo ptic ter leta 1967 častni član avstrijskega ornitološkega društva. Aleš Paulin se je rodil 29. februarja pred 120-imi leti v Podbrezjah na Gorenjskem.
—–
29. februarja leta 1920 se je v Podnanosu rodil partizanski komandant in narodni heroj JANKO PREMRL – VOJKO. Ker je zaradi narodne zavesti in protifasištične usmerjenosti v narodnoosvobodilnem gibanju sodelovala vsa Premrlova družina, so italijanske oblasti njen dom požgale. Februarja 1942. leta je Janko Premrl vstopil v Primorsko četo in se izkazal predvsem v boju na Nanosu dva meseca pozneje. Še istega leta ga je posebno sodišče za zaščito države v Rimu v odsotnosti obsodilo na smrt, goriški prefekt pa je na njegovo glavo razpisal visoko denarno nagrado. Februarja leta 1943 je bil med napadom na italijansko oskrbovalno kolono v Idrijski Beli hudo ranjen in je čez nekaj dni umrl. Janko Premrl – Vojko je bil zlasti med primorskimi ljudmi zgled bojevnika za svobodo in eden prvih slovenskih partizanov, ki so bili odlikovani z redom narodnega heroja.
—–
Skladatelj GIOACCHINO ROSSINI velja za enega največjih mojstrov zgodnje italijanske opere. Leta 1810 je opustil študij na glasbenem liceju v Bologni in se posvetil izključno komponiranju operne glasbe. Živel je tudi na Dunaju, v Londonu in Parizu; tam je bil direktor italijanske opere “Théatre Italiene” in užival čast kraljevega skladatelja. Razvil je samosvoj slog z lahkotno, prijetno melodijo, mojstrsko in raznovrstno ritmiko ter bogato instrumentacijo. Z opero “Italijanka v Alžiru” je postal ljubljenec italijanskega in svetovnega občinstva.
Rossinijeva največja mojstrovina je komična opera “Seviljski brivec”; to je bila tudi prva opera, ki so jo v New Yorku peli v italijanščini. Kot zadnjo je napisal eno najdaljših oper sploh “Viljem Tell”; za celotno uprizoritev je potrebno približno šest ur, zato jo vedno izvajajo skrajšano. Italijanski skladatelj Gioacchino Rossini se je rodil 29. februarja leta 1792 v Pesaru.
Ivan Franke - slikar in avtor osnutka “Ribarskega zakona za Kranjsko” Davorin Jenko zloži napev koračnice »Naprej zastava slave« Urbanist in arhitekt Ivan Jager pripravi urbanistični načrt za mesto Minneapolis *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vatroslav Oblak, profesor za južnoslovansko jezikoslovje v Gradcu Hranilnica in posojilnica v Kopru Dan Slovenske vojske *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Temeljni kamen za železniško postajo v Trstu Ivan Cankar gre na volitve Dr. Juro Hrašovec, prvi slovenski župan Celja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenci med prvimi tržaškimi študenti navtike Lászlo Takács - arhitektov secesijski pečat Murski Soboti Vika Podgorska – pot slovenske igralke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avgusta Šantel, slikarstvo, ki izhaja iz romantične tradicije Zora Piščanc in zgodovinski roman o delovanju bratov Cirila in Metoda »Ali mora kmet res le ubogati?« Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zadnji čarovniški proces na Slovenskem Slava Klavora in Sophie Scholl – slovensko/nemški vrstnici v uporu proti nacizmu Kip arhitekta Jožeta Plečnika na Hradčanih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vladarski predpis v slovenskem jeziku Magomed Gadžijev – Miško, vojaški kirurg iz Dagestana Vzneseni nagovori z balkona ljubljanske univerze *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konec vojne prebudil radijsko kukavico Anton Dolar, klasični filolog – častnik v štabu generala Maistra Sizifovo delo liberalno usmerjenega slovenskega politika Staneta Kavčiča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ena največjih zemljiških posesti na Kranjskem Joško Tischler, ustanovni ravnatelj Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu Majniška deklaracija 1989 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janko Ravnik - skladatelj, pianist in režiser Muzej slovenjgraškega župnika Jakoba Sokliča Domače znanje za poskusno oddajanje teleteksta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Andrej Šuster Drabosnjak – koroški bukovnik Zdravnik dr. Bogdan Brecelj, organizator prve kostne banke pri nas Prva hidroelektrarna elektrarna na Dravi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetki ljubljanske borze Ati Soss - vodja študentskega džezovskega orkestra Veseli berači V osvobojeni Ajdovščini imenovana Narodna vlada Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ludvig van Beethoven in ljubljanska filharmonična družba Vida Jeraj Hribar - prva slovenska koncertna violinistka Nada Lampret Souvan, modna oblikovalka in kreativna kostumografinja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Milčinski, zdravnik in izvedenec za sodno medicino Ivo Zorman in družinska kronika o vzponih in padcih slovenskega meščanstva v 20. stoletju Italijanski kralj si priključi okupirano slovensko ozemlje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Peter Pavel Glavar - najdenček postal pospeševalec gospodarskega življenja na Kranjskem Franc Trampuž, učitelj istrskih vinogradnikov Franc Derganc, zdravnik, zavzet za mlajše invalide *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
1. maj, delavski in cerkveni praznik Anton Osterc, učitelj in častnik Maistrove prve slovenske vojske Slovenija pred 20-imi leti stopila v Evropsko unijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tri knjige o zdravilnih zeliščih stiškega cistercijana Simona Ašiča Stanko Kociper – književnik, ki je bil propagandist slovenskega domobranstva Aprilska mejnika pri zdravljenju bolnikov z nenadno odpovedjo ledvic *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zdravnik Mirko Černič – eden začetnikov travmatologije Ksenija Vidali, operna pevka in pedagoginja širokega slovesa Sporazum o sodelovanju slovenskih in italijanskih upornikov proti nacizmu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vilko Novak, etnolog in slavist, ki je Sloveniji približal Prekmurje Mija Jarc, pionirka naše strokovno utemeljene kostumografije Začetek osvobajanja Trsta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Od avstro-ogrske kadetnice do Centra vojaškega izobraževanja Slovenske vojske France Mihelič, slikar in grafik z motivi iz domačega okolja Od dneva Osvobodilne fronte do dneva upora proti okupatorju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov