Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
JOSIP TOMINŠEK je v Gradcu študiral slavistiko, klasično filologijo, primerjalno jezikoslovje, pedagogiko in arheologijo, obiskoval pa je tudi dveletni tečaj za telovadne učitelje. Leta 1898 je promoviral z disertacijo o starogrškem komično-parodičnem kratkem epu “Vojna med žabami in mišmi”. Najprej je poučeval na gimnazijah v Mariboru in Ljubljani, leta 1912 pa je postal član deželnega šolskega sveta in nadzornik za telovadbo v slovenskih in italijanskih šolah.
Med drugim je napisal latinsko slovnico, leta 1908 prvo grško slovnico v slovenščini ter več člankov o pouku klasičnih jezikov. Bil je tudi tajnik deželnega odbora za zbiranje ljudskih pesmi vseh narodov avstro-ogrske monarhije, v letih od 1908 do 1944 pa je urejal “Planinski vestnik”. Jezikoslovec, literarni zgodovinar in planinec Josip Tominšek se je rodil na današnji dan leta 1872 v Bočni pri Mozirju.
—–
Teolog in filozof JANEZ JANŽEKOVIČ se je rodil na današnji dan leta 1901 v Zagojíčih pri Ptuju. Od leta 1933 do 38 je bil docent za krščansko filozofijo na bogoslovnem učiteljišču v Mariboru, nato pa do leta 1974 redni profesor na teološki fakulteti v Ljubljani. Preučeval je predvsem filozofska vprašanja, zlasti spoznavoslovna in etična. Izčrpno je obdelal misli nekaterih domačih in tujih filozofov ter izrekel jasno sodbo o pogubnih nazorih nacizma in opozoril na njegovo nevarnost. Po letu 1945 je bil Janez Janžekovič med prvimi, ki so začeli dialog z drugače mislečimi in povedal, da je socializem tisti družbeni red, ki je doslej najbližji krščanstvu.
—–
Pravnik ter raziskovalec zgodovine kulture in znanosti VLADIMIR MURKO se je po doktoratu na ljubljanski pravni fakulteti zaposlil v bančništvu, pozneje pan a pravni fakulteti v Ljubljani. Med drugim je znanstveno preučeval javne finance, raziskoval zgodovino denarništva na Slovenskem, gospodarsko problematiko Krasa in vprašanja zamejskih Slovencev. Zato velja za enega najpomembnejših in vsestranskih zgodovinarjev znanosti na Slovenskem. Rodil se je na današnji dan pred 110-imi leti v Gradcu.
—–
FRAN MARUŠIČ je deloval v tržaških mladinskih društvih, po njihovem razpustu leta 1927 pa je bil med ustanovitelji in voditelji tajne organizacije Borba. Leta 1930 je sodeloval pri požigu raznarodovalnih italijanskih šol in vrtcev, pri postavitvi peklenskih strojev pod Svetilnik zmage v Trstu in v uredništvu fašističnega dnevnika “Il popolo di Trieste”, ki je sramotil Slovence.
Med množičnimi aretacijami tigrovcev – članov ilegalne protifašistične organizacije – so ga zaprli, posebno sodišče za zaščito države pa ga je na tako imenovanem prvem tržaškem procesu obsodilo na smrt. Skupaj s tigrovci Ferdom Bidovcem, Zvonimirjem Milošem in Alojzom Valenčičem so ga ustrelili septembra leta 1930. Fran Marušič se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Bazovici pri Trstu.
6282 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
JOSIP TOMINŠEK je v Gradcu študiral slavistiko, klasično filologijo, primerjalno jezikoslovje, pedagogiko in arheologijo, obiskoval pa je tudi dveletni tečaj za telovadne učitelje. Leta 1898 je promoviral z disertacijo o starogrškem komično-parodičnem kratkem epu “Vojna med žabami in mišmi”. Najprej je poučeval na gimnazijah v Mariboru in Ljubljani, leta 1912 pa je postal član deželnega šolskega sveta in nadzornik za telovadbo v slovenskih in italijanskih šolah.
Med drugim je napisal latinsko slovnico, leta 1908 prvo grško slovnico v slovenščini ter več člankov o pouku klasičnih jezikov. Bil je tudi tajnik deželnega odbora za zbiranje ljudskih pesmi vseh narodov avstro-ogrske monarhije, v letih od 1908 do 1944 pa je urejal “Planinski vestnik”. Jezikoslovec, literarni zgodovinar in planinec Josip Tominšek se je rodil na današnji dan leta 1872 v Bočni pri Mozirju.
—–
Teolog in filozof JANEZ JANŽEKOVIČ se je rodil na današnji dan leta 1901 v Zagojíčih pri Ptuju. Od leta 1933 do 38 je bil docent za krščansko filozofijo na bogoslovnem učiteljišču v Mariboru, nato pa do leta 1974 redni profesor na teološki fakulteti v Ljubljani. Preučeval je predvsem filozofska vprašanja, zlasti spoznavoslovna in etična. Izčrpno je obdelal misli nekaterih domačih in tujih filozofov ter izrekel jasno sodbo o pogubnih nazorih nacizma in opozoril na njegovo nevarnost. Po letu 1945 je bil Janez Janžekovič med prvimi, ki so začeli dialog z drugače mislečimi in povedal, da je socializem tisti družbeni red, ki je doslej najbližji krščanstvu.
—–
Pravnik ter raziskovalec zgodovine kulture in znanosti VLADIMIR MURKO se je po doktoratu na ljubljanski pravni fakulteti zaposlil v bančništvu, pozneje pan a pravni fakulteti v Ljubljani. Med drugim je znanstveno preučeval javne finance, raziskoval zgodovino denarništva na Slovenskem, gospodarsko problematiko Krasa in vprašanja zamejskih Slovencev. Zato velja za enega najpomembnejših in vsestranskih zgodovinarjev znanosti na Slovenskem. Rodil se je na današnji dan pred 110-imi leti v Gradcu.
—–
FRAN MARUŠIČ je deloval v tržaških mladinskih društvih, po njihovem razpustu leta 1927 pa je bil med ustanovitelji in voditelji tajne organizacije Borba. Leta 1930 je sodeloval pri požigu raznarodovalnih italijanskih šol in vrtcev, pri postavitvi peklenskih strojev pod Svetilnik zmage v Trstu in v uredništvu fašističnega dnevnika “Il popolo di Trieste”, ki je sramotil Slovence.
Med množičnimi aretacijami tigrovcev – članov ilegalne protifašistične organizacije – so ga zaprli, posebno sodišče za zaščito države pa ga je na tako imenovanem prvem tržaškem procesu obsodilo na smrt. Skupaj s tigrovci Ferdom Bidovcem, Zvonimirjem Milošem in Alojzom Valenčičem so ga ustrelili septembra leta 1930. Fran Marušič se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Bazovici pri Trstu.
Od avstro-ogrske kadetnice do Centra vojaškega izobraževanja Slovenske vojske France Mihelič, slikar in grafik z motivi iz domačega okolja Od dneva Osvobodilne fronte do dneva upora proti okupatorju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konec cenzure omogočil izid Prešernove Zdravljice Deportacije prekmurskih Judov Diehl-Oswaldov dachauski proces *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenski tabori spodbujajo narodno zavest Marionetno lutkovno gledališče »Il Piccoli di Podrecca« »Potopljeni svet« teologa, pripovednika in dramatika Stanka Cajnkarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fidelis Terpinc, velepodjetnik in podpornik narodnega gibanja Niko Kuret - etnolog, lutkar in radijec Alja Tkačev, dramska igralka zapisana tudi literaturi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi tlak na ljubljanskih ulicah Rudolf Blüml, pobudnik povojne obnove slovenskega tiska na Koroškem Nemški okupatorji slovesno prepustijo Prekmurje madžarskim zaveznikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zofka Kveder, prva slovenska pisateljica z izrazito individualnostjo Prva prekomorska letalska eskadrilja Skavti, gozdovniki in taborniki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kako je nastajalo Društvo slovenskih pisateljev Tone Kozlevčar, od pastirja do baritonista v Slovenskem oktetu Vladimir Glaser, jedrski fizik v CERN-u *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Hinko Nučič - režiser in gledališki organizator Poskus sporazuma med slovenskimi liberalnimi in katoliškimi politiki Leta 1944 - v Ljubljani prisega, pri Črnomlju pesem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lojze Dolinar, kipar in grafik z obsežnim opusom Slavko Mihelčič in opereta “Pomlad v Rogaški Slatini” Macherjevih 840 kilometrov poleta s toplozračnim balonom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Arheolog Stane Gabrovec na prazgodovinskem grobišču na blejski Pristavi “Planinčeva varianta” v arhangelski veji španske obrambe (šahisti vedo, za kaj gre) Vojaška obveznost in pravica do ugovora vesti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivana Kremžar, uršulinka iz Antologije slovenske religiozne lirike Izid poezij Simona Gregorčiča Milan Spasić in Sergej Mašera - narodna heroja z rušilca »Zagreb« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi tlak na ljubljanskih ulicah Rudolf Blüml, pobudnik povojne obnove slovenskega tiska na Koroškem Nemški okupatorji slovesno prepustijo Prekmurje madžarskim zaveznikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Hvalnica najbrž prvi slovenski pesnici Fanny Hausmann Anton Bezenšek ter stenografija za Slovence, Hrvate, Srbe in Bolgare Ko je napočil čas za slovenski televizijski dnevnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Velikonočni potres v Ljubljani Matej Bor: »Šel je popotnik skozi atomski vek« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dan, ko se Ljubljana po doslej znanih podatkih prvič omeni v zgodovinskih virih France Stare – arheolog in slikar Škoda, ki jo je povzročila vojna, ostala neporavnana *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Velikopotezni načrti plemiča z Bogenšperka Operni pevec Rudolf Francl – častni meščan Ljubljane Josip Slavec, ugledni predvojni gradbenik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Japelj, pisec janzenistične dobe Italijanski okupatorji prevzeli ključe od mesta Ljubljana Konec parne vleke na železnicah po Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Alojzij Remec - tržaški pravnik in dramatik – ptujski župan Ludvik Vrečič - prvi prekmurski akademsko izobraženi slikar Pionirsko delo na televiziji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Brata Miklavc – pisatelja s Pohorja Stoja Puc – zlato s šahovske olimpijade v Dubrovniku Ivan Gradišek, prvi poveljnik Teritorialne obrambe za vzhodno Štajersko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov