JOSIP TOMINŠEK je v Gradcu študiral slavistiko, klasično filologijo, primerjalno jezikoslovje, pedagogiko in arheologijo, obiskoval pa je tudi dveletni tečaj za telovadne učitelje. Leta 1898 je promoviral z disertacijo o starogrškem komično-parodičnem kratkem epu “Vojna med žabami in mišmi”. Najprej je poučeval na gimnazijah v Mariboru in Ljubljani, leta 1912 pa je postal član deželnega šolskega sveta in nadzornik za telovadbo v slovenskih in italijanskih šolah.
Med drugim je napisal latinsko slovnico, leta 1908 prvo grško slovnico v slovenščini ter več člankov o pouku klasičnih jezikov. Bil je tudi tajnik deželnega odbora za zbiranje ljudskih pesmi vseh narodov avstro-ogrske monarhije, v letih od 1908 do 1944 pa je urejal “Planinski vestnik”. Jezikoslovec, literarni zgodovinar in planinec Josip Tominšek se je rodil na današnji dan leta 1872 v Bočni pri Mozirju.
—–
Teolog in filozof JANEZ JANŽEKOVIČ se je rodil na današnji dan leta 1901 v Zagojíčih pri Ptuju. Od leta 1933 do 38 je bil docent za krščansko filozofijo na bogoslovnem učiteljišču v Mariboru, nato pa do leta 1974 redni profesor na teološki fakulteti v Ljubljani. Preučeval je predvsem filozofska vprašanja, zlasti spoznavoslovna in etična. Izčrpno je obdelal misli nekaterih domačih in tujih filozofov ter izrekel jasno sodbo o pogubnih nazorih nacizma in opozoril na njegovo nevarnost. Po letu 1945 je bil Janez Janžekovič med prvimi, ki so začeli dialog z drugače mislečimi in povedal, da je socializem tisti družbeni red, ki je doslej najbližji krščanstvu.
—–
Pravnik ter raziskovalec zgodovine kulture in znanosti VLADIMIR MURKO se je po doktoratu na ljubljanski pravni fakulteti zaposlil v bančništvu, pozneje pan a pravni fakulteti v Ljubljani. Med drugim je znanstveno preučeval javne finance, raziskoval zgodovino denarništva na Slovenskem, gospodarsko problematiko Krasa in vprašanja zamejskih Slovencev. Zato velja za enega najpomembnejših in vsestranskih zgodovinarjev znanosti na Slovenskem. Rodil se je na današnji dan pred 110-imi leti v Gradcu.
—–
FRAN MARUŠIČ je deloval v tržaških mladinskih društvih, po njihovem razpustu leta 1927 pa je bil med ustanovitelji in voditelji tajne organizacije Borba. Leta 1930 je sodeloval pri požigu raznarodovalnih italijanskih šol in vrtcev, pri postavitvi peklenskih strojev pod Svetilnik zmage v Trstu in v uredništvu fašističnega dnevnika “Il popolo di Trieste”, ki je sramotil Slovence.
Med množičnimi aretacijami tigrovcev – članov ilegalne protifašistične organizacije – so ga zaprli, posebno sodišče za zaščito države pa ga je na tako imenovanem prvem tržaškem procesu obsodilo na smrt. Skupaj s tigrovci Ferdom Bidovcem, Zvonimirjem Milošem in Alojzom Valenčičem so ga ustrelili septembra leta 1930. Fran Marušič se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Bazovici pri Trstu.