Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Presihajoče Cerkniško jezero so kot čudo narave omenjali že srednjeveški pisci, na današnji dan leta 1686 – torej pred 330-imi leti- pa ga je polihistor Janez Vajkard Valvasor takole opisal Thomasu Galetu:
“Vsi pomembni možje, ki so pisali o tem jezeru, so večkrat poudarjali, da je velik naravni čudež, da je na nekem področju mogoče v enem letu ribariti, loviti in žeti. Vendar je to najmanj, kar je mogoče o tem povedati, kajti jezero je polno drugih fenomenov in čudes. Ima veliko tako imenovanih votlin ali lukenj. Iz nekaterih se pojavijo ribe, iz drugih raki, iz tretjih pijavke, iz četrtih glasovi. Kadarkoli na nebu grmi, neznana sila vrže na dan vodo iz nekaterih votlin z neverjetno hitrostjo. V drugih luknjah preživijo golobi vso zimo, obstaja pa tudi luknja, iz katere prihajajo oblaki in megla, pa tudi strele in grom. Skozi nekatere gore lahko potuješ s čolnom. Na Kranjskem imamo čudovite jame in votline, v katerih sem našel jezera in mnogo čudes.”
Janez Vajkard Valvasor je svoj največji uspeh doživel prav s preučevanjem kraških pojavov, za razlago mehanizma presihajočega Cerkniškega jezera pa ga je Kraljeva družba v Londonu izvolila za svojega člana.
—–
Tenorist JOSIP GOSTIČ je bil pevec izjemnih kvalitet; imel je bogat in kultiviran glas, dramske like pa je oblikoval igralsko prepričljivo. Po študiju na konservatoriju v Ljubljani se je izpopolnjeval na Dunaju. V letih od 1929 do leta 1937 je bil član ljubljanske opere, nato pa je postal prvi tenorist zagrebške opere. Tam je razvil svoj repertoar v dramsko heroični smeri. Gostoval je v številnih evropskih mestih: med drugim tudi v milanski Scali, dunajski državni operi, Veliki operi v Parizu in Covent Gardnu v Londonu. Rodil se je na današnji dan leta 1900 v Stari Loki na Gorenjskem.
—–
Pesnik, kritik, esejist in prevajalec FRANCE VODNIK je leta 1928 na filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz slavistike in primerjalne književnosti ter se nato izpopolnjeval na Jagelonski univerzi v Krakovu. Od leta 1930 do upokojitve leta 1965 je bil gimnazijski profesor v Ljubljani. Pred drugo svetovno vojno je bil med ustanovitelji in dejavnimi člani društva Mladi PEN ter sourednik revije Dom in svet. Med vojno je sprva predaval dramaturgijo in zgodovino gledališča na Glasbeni akademiji, nato pa je bil interniran v Italiji.
Leta 1932 je z zbirko “Borivec z Bogom” odmevno posegel v tedanje književno dogajanje. Pesmi so značilen izraz slovenskega religioznega ekspresionizma, duhovnega razpoloženja in čutenja ustvarjalcev, ki so se zbrali okoli revije “Križ na gori”. Sicer pa se je največ posvečal književni publicistiki: pisal je književne in gledališke kritike, teoretične članke in razprave, poglabljal pa se je tudi v ideološka vprašanja. Za prevajalsko delo predvsem iz poljske književnosti je dobil Sovretovo nagrado ter več poljskih priznanj, nagrad in odlikovanj. France Vodnik se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Podutiku v Ljubljani.
—–
Geolog in sedimentolog BOJAN OGORELEC je diplomiral na ljubljanski fakulteti za naravoslovje in tehnologijo ter se nato izpopolnjeval v Heidelbergu v Nemčiji in tam leta 1988 doktoriral. Na Geološkem zavodu v Ljubljani je vodil oddelek za paleontologijo in petrologijo, pozneje pa je kot docent predaval na fakulteti za gradbeništvo in geodezijo ter na naravoslovno-tehniški fakulteti. Kot vodilni strokovnjak za sedimentologijo karbonatnih kamnin v Sloveniji se je ukvarjal predvsem z mikrofaciesnimi in petrološkimi raziskavami mezozojskih kamnin ter preučeval sedimentacijska okolja širšega alpskega in dinarskega območja. Bojan Ogorelec se je rodil na današnji dan leta 1945 v Celovcu.
6282 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Presihajoče Cerkniško jezero so kot čudo narave omenjali že srednjeveški pisci, na današnji dan leta 1686 – torej pred 330-imi leti- pa ga je polihistor Janez Vajkard Valvasor takole opisal Thomasu Galetu:
“Vsi pomembni možje, ki so pisali o tem jezeru, so večkrat poudarjali, da je velik naravni čudež, da je na nekem področju mogoče v enem letu ribariti, loviti in žeti. Vendar je to najmanj, kar je mogoče o tem povedati, kajti jezero je polno drugih fenomenov in čudes. Ima veliko tako imenovanih votlin ali lukenj. Iz nekaterih se pojavijo ribe, iz drugih raki, iz tretjih pijavke, iz četrtih glasovi. Kadarkoli na nebu grmi, neznana sila vrže na dan vodo iz nekaterih votlin z neverjetno hitrostjo. V drugih luknjah preživijo golobi vso zimo, obstaja pa tudi luknja, iz katere prihajajo oblaki in megla, pa tudi strele in grom. Skozi nekatere gore lahko potuješ s čolnom. Na Kranjskem imamo čudovite jame in votline, v katerih sem našel jezera in mnogo čudes.”
Janez Vajkard Valvasor je svoj največji uspeh doživel prav s preučevanjem kraških pojavov, za razlago mehanizma presihajočega Cerkniškega jezera pa ga je Kraljeva družba v Londonu izvolila za svojega člana.
—–
Tenorist JOSIP GOSTIČ je bil pevec izjemnih kvalitet; imel je bogat in kultiviran glas, dramske like pa je oblikoval igralsko prepričljivo. Po študiju na konservatoriju v Ljubljani se je izpopolnjeval na Dunaju. V letih od 1929 do leta 1937 je bil član ljubljanske opere, nato pa je postal prvi tenorist zagrebške opere. Tam je razvil svoj repertoar v dramsko heroični smeri. Gostoval je v številnih evropskih mestih: med drugim tudi v milanski Scali, dunajski državni operi, Veliki operi v Parizu in Covent Gardnu v Londonu. Rodil se je na današnji dan leta 1900 v Stari Loki na Gorenjskem.
—–
Pesnik, kritik, esejist in prevajalec FRANCE VODNIK je leta 1928 na filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz slavistike in primerjalne književnosti ter se nato izpopolnjeval na Jagelonski univerzi v Krakovu. Od leta 1930 do upokojitve leta 1965 je bil gimnazijski profesor v Ljubljani. Pred drugo svetovno vojno je bil med ustanovitelji in dejavnimi člani društva Mladi PEN ter sourednik revije Dom in svet. Med vojno je sprva predaval dramaturgijo in zgodovino gledališča na Glasbeni akademiji, nato pa je bil interniran v Italiji.
Leta 1932 je z zbirko “Borivec z Bogom” odmevno posegel v tedanje književno dogajanje. Pesmi so značilen izraz slovenskega religioznega ekspresionizma, duhovnega razpoloženja in čutenja ustvarjalcev, ki so se zbrali okoli revije “Križ na gori”. Sicer pa se je največ posvečal književni publicistiki: pisal je književne in gledališke kritike, teoretične članke in razprave, poglabljal pa se je tudi v ideološka vprašanja. Za prevajalsko delo predvsem iz poljske književnosti je dobil Sovretovo nagrado ter več poljskih priznanj, nagrad in odlikovanj. France Vodnik se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Podutiku v Ljubljani.
—–
Geolog in sedimentolog BOJAN OGORELEC je diplomiral na ljubljanski fakulteti za naravoslovje in tehnologijo ter se nato izpopolnjeval v Heidelbergu v Nemčiji in tam leta 1988 doktoriral. Na Geološkem zavodu v Ljubljani je vodil oddelek za paleontologijo in petrologijo, pozneje pa je kot docent predaval na fakulteti za gradbeništvo in geodezijo ter na naravoslovno-tehniški fakulteti. Kot vodilni strokovnjak za sedimentologijo karbonatnih kamnin v Sloveniji se je ukvarjal predvsem z mikrofaciesnimi in petrološkimi raziskavami mezozojskih kamnin ter preučeval sedimentacijska okolja širšega alpskega in dinarskega območja. Bojan Ogorelec se je rodil na današnji dan leta 1945 v Celovcu.
Nemško-slovenski slovar z več kot 55.000 besedami Začetki motornega letenja v tem delu Evrope Uporniška tajnica poljanske gimnazije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Arheolog in epigrafik s Ptuja Poveljnik sil vojaškega letalstva in protizračne obrambe v času informbiroja Najtemeljitejša interpretacija oblik in vsebin Prešernovega pesništva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
45 tenoristovih let v Dunajski državni operi Britanski feldmaršal zahteval umik jugoslovanskega vojaštva Kranjčanka med tremi najboljšimi alpinistkami sveta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Olimpionik ustreljen kot talec Prvinska in eruptivna interpretka karakternih vlog Zaradi slovenskih domobrancev v Dachau – potem pa zaradi političnega procesa na Goli otok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisateljica in njena zgodovinska tematika Največji upor slovenskih vojakov v avstro-ogrski armadi Prva prisega v učnih centrih Teritorialne obrambe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetek habsburške vladavine Najmlajši Plečnikov diplomant Skladatelj, zborovodja in organizator množičnih zborovskih festivalov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Železniška povezava Primorske z Gorenjsko Ena najopaznejših opernih poustvaritev pri nas Na Dunaju ustanovljeno Društvo Slovenija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Martin Slomšek – škof v Šent Andražu na Koroškem Primorski značaj v izročilu skladatelja in zborovodje Politično preslišana Majniška deklaracija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odločilna avtoriteta katoliške narodne stranke Skladatelj oprt na ljudsko glasbeno izročilo Slovenija dobi drugo mednarodno letališče *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Plemič, polihistor in znanstvenik z Bogenšperka Dolžnost svoj jezik spoštovati Koncertna pevka v velikih vokalno-instrumentalnih delih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kdo je Valvasorju utrl pot do Britanske kraljeve družbe ? Predstavnica prve povojne generacije slovenskih arheologov Britanske vojaške oblasti na Koroškem izročile slovenske domobrance Jugoslovanski armadi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubezen do glasbenega izročila Beneških Slovencev Obnovitev delovanja Slovenske legije Odlok o razglasitvi Doline Triglavskih jezer za narodni park *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Goriški Slovenci na poti v begunstvo Slovenski mojster filmske glasbe Štafetna palica za prestolonaslednika in za maršala *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor prvega vodnika po Deželnem muzeju v Ljubljani Električna luč osvetli Postojnsko jamo Urednica Cicibana in književnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Mijot, narečna pesnica iz Svetega Ivana pri Trstu Anton Ogorele, soavtor Slovenskega elektrotehniškega slovarja Pekrski dogodki – uvod v jugoslovanske vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fili Trpin in prizadevanja za rabo slovenščine v javnem cerkvenem življenju Akademski klub Vesna – »iz naroda za narod« Dve leti in pol za 32 kilometrov prve štiripasovne avtoceste pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Tonkli in temelji slovenskemu denarnemu gospodarstvu na Goriškem Janko Kostnapfel - psihologovo zanimanje za človeka in njegovo vedenje Rojstna hiša Franceta Prešerna postane kulturni spomenik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Globočnik - okrajni glavar za uveljavitev Postojnske jame Majda Strobl, prva slovenska univerzitetna profesorica prava Melita Stele Možina - raziskovalka ljubljanskega baročnega kiparstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kobilarna Lipica zamenja lastnika Anton Vovk, prvi ljubljanski nadškof v novejšem obdobju Boris Kralj - igralec, recitator in interpret *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Traven - prevajalec psalmov Ferdo Vesel, nemirni likovni eksperimentator Niko Belopavlovič - soustanovitelj Zadruge Elan v Begunjah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov