Presihajoče Cerkniško jezero so kot čudo narave omenjali že srednjeveški pisci, na današnji dan leta 1686 – torej pred 330-imi leti- pa ga je polihistor Janez Vajkard Valvasor takole opisal Thomasu Galetu:
“Vsi pomembni možje, ki so pisali o tem jezeru, so večkrat poudarjali, da je velik naravni čudež, da je na nekem področju mogoče v enem letu ribariti, loviti in žeti. Vendar je to najmanj, kar je mogoče o tem povedati, kajti jezero je polno drugih fenomenov in čudes. Ima veliko tako imenovanih votlin ali lukenj. Iz nekaterih se pojavijo ribe, iz drugih raki, iz tretjih pijavke, iz četrtih glasovi. Kadarkoli na nebu grmi, neznana sila vrže na dan vodo iz nekaterih votlin z neverjetno hitrostjo. V drugih luknjah preživijo golobi vso zimo, obstaja pa tudi luknja, iz katere prihajajo oblaki in megla, pa tudi strele in grom. Skozi nekatere gore lahko potuješ s čolnom. Na Kranjskem imamo čudovite jame in votline, v katerih sem našel jezera in mnogo čudes.”
Janez Vajkard Valvasor je svoj največji uspeh doživel prav s preučevanjem kraških pojavov, za razlago mehanizma presihajočega Cerkniškega jezera pa ga je Kraljeva družba v Londonu izvolila za svojega člana.
—–
Tenorist JOSIP GOSTIČ je bil pevec izjemnih kvalitet; imel je bogat in kultiviran glas, dramske like pa je oblikoval igralsko prepričljivo. Po študiju na konservatoriju v Ljubljani se je izpopolnjeval na Dunaju. V letih od 1929 do leta 1937 je bil član ljubljanske opere, nato pa je postal prvi tenorist zagrebške opere. Tam je razvil svoj repertoar v dramsko heroični smeri. Gostoval je v številnih evropskih mestih: med drugim tudi v milanski Scali, dunajski državni operi, Veliki operi v Parizu in Covent Gardnu v Londonu. Rodil se je na današnji dan leta 1900 v Stari Loki na Gorenjskem.
—–
Pesnik, kritik, esejist in prevajalec FRANCE VODNIK je leta 1928 na filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz slavistike in primerjalne književnosti ter se nato izpopolnjeval na Jagelonski univerzi v Krakovu. Od leta 1930 do upokojitve leta 1965 je bil gimnazijski profesor v Ljubljani. Pred drugo svetovno vojno je bil med ustanovitelji in dejavnimi člani društva Mladi PEN ter sourednik revije Dom in svet. Med vojno je sprva predaval dramaturgijo in zgodovino gledališča na Glasbeni akademiji, nato pa je bil interniran v Italiji.
Leta 1932 je z zbirko “Borivec z Bogom” odmevno posegel v tedanje književno dogajanje. Pesmi so značilen izraz slovenskega religioznega ekspresionizma, duhovnega razpoloženja in čutenja ustvarjalcev, ki so se zbrali okoli revije “Križ na gori”. Sicer pa se je največ posvečal književni publicistiki: pisal je književne in gledališke kritike, teoretične članke in razprave, poglabljal pa se je tudi v ideološka vprašanja. Za prevajalsko delo predvsem iz poljske književnosti je dobil Sovretovo nagrado ter več poljskih priznanj, nagrad in odlikovanj. France Vodnik se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Podutiku v Ljubljani.
—–
Geolog in sedimentolog BOJAN OGORELEC je diplomiral na ljubljanski fakulteti za naravoslovje in tehnologijo ter se nato izpopolnjeval v Heidelbergu v Nemčiji in tam leta 1988 doktoriral. Na Geološkem zavodu v Ljubljani je vodil oddelek za paleontologijo in petrologijo, pozneje pa je kot docent predaval na fakulteti za gradbeništvo in geodezijo ter na naravoslovno-tehniški fakulteti. Kot vodilni strokovnjak za sedimentologijo karbonatnih kamnin v Sloveniji se je ukvarjal predvsem z mikrofaciesnimi in petrološkimi raziskavami mezozojskih kamnin ter preučeval sedimentacijska okolja širšega alpskega in dinarskega območja. Bojan Ogorelec se je rodil na današnji dan leta 1945 v Celovcu.