Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan leta 1861 se je na Verdu pri Vrhniki rodil slikar JOŽEF PETKOVŠEK. Šolal se je v Ljubljani, Münchnu, Benetkah in Parizu. Še preden je dopolnil trideset let, so se mu pojavila prva znamenja duševne bolezni in od takrat je živel med bolnišnico za duševne bolnike in domom. V začetku je slikal pod vplivom italijanskih in francoskih žanrskih realistov, nato pa se je približal impresionizmu. Njegovo osrednje delo je avtobiografska slika “Doma” – hrani jo ljubljanska Narodna galerija. Za življenja kot slikar ni bil cenjen; slovenski umetniki so ga začeli upoštevati šele po smrti, zlasti Rihard Jakopič in Ivan Cankar. Pozneje so Jožefa Petkovška priznali kot predhodnika ekspresionizma in začetnika eksistencialno občutenega slikarstva, tako imenovanega temnega modernizma.
—–
Leta 1869 odprti Sueški prekop je omogočil hiter razvoj egiptovskih mest, zlasti Aleksandrije, v katero so se preseljevale premožne evropske družine, ki so seveda potrebovale služinčad. Zato so tja, zlasti z goriškega konca, kot dojilje in kuharice odhajale za zaslužkom tudi slovenska dekleta in žene. Leta 1875 jih je bilo v Egiptu približno dva tisoč, leta 1897 pa že več kot 7700 in še tristo Slovencev.
Na današnji dan leta 1904 je goriški časnik “Soča” ostro napadel aleksandrinke, kot so jih sicer imenovali, saj naj bi njihov “pohlep po lahko prisluženem denarju”, od katerega domači kraji niso imeli nobene koristi, povzročal le veliko “družinsko in moralno škodo”, saj so mnogi možje z otroki ostali v domovini sami. A boljši zaslužek v Egiptu kot pa doma ali za enako delo v Trstu in Gorici je vabil aleksandrinke tja skoraj vse do srede 20. stoletja.
—–
GVIDO VESEL je pred drugo svetovno vojno obiskoval trgovske in zadružne tečaje v Trstu, zaradi ilegalnega delovanja in podpiranja članov revolucionarne organizacije TIGR – Trst, Istra, Gorica, Reka – pa so ga zaprli. Leta 1928 je emigriral v Jugoslavijo in se vključil v sadjarsko in vrtnarsko zadrugo v Černomercu blizu Zagreba, nekaj let pozneje pa je tam organiziral in do leta 1946 vodil prvo jugoslovansko sadno plantažo.
Čez čas je blizu Ptuja ustanovil prvo slovensko sadno plantažo Osojnik ter kmetijsko delovno zadrugo Sloga (poznejši Agrokombinat) v Leskôvcu pri Krškem. Tam je med drugim vpeljal in preskušal ameriške sadne sorte, kordonske in goste gojitvene oblike ter dosegel velike in kakovostne pridelke sadja. Gvido Vesel se je rodil na današnji dan leta 1901 v Trstu.
—–
Rudarski strokovnjak JOŽE DUHOVNIK je iz montanistike doktoriral leta 1942 na tehniški fakulteti v Ljubljani. Pred drugo svetovno vojno je delal kot pomočnik glavnega geologa v rudniku v Zvečanu blizu Kosovske Mitrovice, po njej pa je do leta 1982 na ljubljanski tehniški fakulteti predaval kristalografijo, mineralogijo, petrografijo, diferenciacijo magme in geologijo nafte.
Bil je strokovni in nato znanstveni sodelavec Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter strokovni sodelavec pri sestavljanju Slovarja slovenskega knjižnega jezika. Objavil je vrsto člankov in razprav s področja mineralogioje, petrografije in vede o rudiščih. Leta 1966 je na povabilo organizacije UNESCO sodeloval v New Yorku na simpoziju o nastanku plastovitih rudišč svinca, cinka, barita in fluorita. Jože Duhovnik se je rodil na današnji dan leta 1913 v Mevodah.
6279 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Na današnji dan leta 1861 se je na Verdu pri Vrhniki rodil slikar JOŽEF PETKOVŠEK. Šolal se je v Ljubljani, Münchnu, Benetkah in Parizu. Še preden je dopolnil trideset let, so se mu pojavila prva znamenja duševne bolezni in od takrat je živel med bolnišnico za duševne bolnike in domom. V začetku je slikal pod vplivom italijanskih in francoskih žanrskih realistov, nato pa se je približal impresionizmu. Njegovo osrednje delo je avtobiografska slika “Doma” – hrani jo ljubljanska Narodna galerija. Za življenja kot slikar ni bil cenjen; slovenski umetniki so ga začeli upoštevati šele po smrti, zlasti Rihard Jakopič in Ivan Cankar. Pozneje so Jožefa Petkovška priznali kot predhodnika ekspresionizma in začetnika eksistencialno občutenega slikarstva, tako imenovanega temnega modernizma.
—–
Leta 1869 odprti Sueški prekop je omogočil hiter razvoj egiptovskih mest, zlasti Aleksandrije, v katero so se preseljevale premožne evropske družine, ki so seveda potrebovale služinčad. Zato so tja, zlasti z goriškega konca, kot dojilje in kuharice odhajale za zaslužkom tudi slovenska dekleta in žene. Leta 1875 jih je bilo v Egiptu približno dva tisoč, leta 1897 pa že več kot 7700 in še tristo Slovencev.
Na današnji dan leta 1904 je goriški časnik “Soča” ostro napadel aleksandrinke, kot so jih sicer imenovali, saj naj bi njihov “pohlep po lahko prisluženem denarju”, od katerega domači kraji niso imeli nobene koristi, povzročal le veliko “družinsko in moralno škodo”, saj so mnogi možje z otroki ostali v domovini sami. A boljši zaslužek v Egiptu kot pa doma ali za enako delo v Trstu in Gorici je vabil aleksandrinke tja skoraj vse do srede 20. stoletja.
—–
GVIDO VESEL je pred drugo svetovno vojno obiskoval trgovske in zadružne tečaje v Trstu, zaradi ilegalnega delovanja in podpiranja članov revolucionarne organizacije TIGR – Trst, Istra, Gorica, Reka – pa so ga zaprli. Leta 1928 je emigriral v Jugoslavijo in se vključil v sadjarsko in vrtnarsko zadrugo v Černomercu blizu Zagreba, nekaj let pozneje pa je tam organiziral in do leta 1946 vodil prvo jugoslovansko sadno plantažo.
Čez čas je blizu Ptuja ustanovil prvo slovensko sadno plantažo Osojnik ter kmetijsko delovno zadrugo Sloga (poznejši Agrokombinat) v Leskôvcu pri Krškem. Tam je med drugim vpeljal in preskušal ameriške sadne sorte, kordonske in goste gojitvene oblike ter dosegel velike in kakovostne pridelke sadja. Gvido Vesel se je rodil na današnji dan leta 1901 v Trstu.
—–
Rudarski strokovnjak JOŽE DUHOVNIK je iz montanistike doktoriral leta 1942 na tehniški fakulteti v Ljubljani. Pred drugo svetovno vojno je delal kot pomočnik glavnega geologa v rudniku v Zvečanu blizu Kosovske Mitrovice, po njej pa je do leta 1982 na ljubljanski tehniški fakulteti predaval kristalografijo, mineralogijo, petrografijo, diferenciacijo magme in geologijo nafte.
Bil je strokovni in nato znanstveni sodelavec Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter strokovni sodelavec pri sestavljanju Slovarja slovenskega knjižnega jezika. Objavil je vrsto člankov in razprav s področja mineralogioje, petrografije in vede o rudiščih. Leta 1966 je na povabilo organizacije UNESCO sodeloval v New Yorku na simpoziju o nastanku plastovitih rudišč svinca, cinka, barita in fluorita. Jože Duhovnik se je rodil na današnji dan leta 1913 v Mevodah.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Mojster svobodnih umetnosti iz Kopra v družbi cesarja Sigismunda … Prvi ban Dravske banovine … Plečnikov diplomant - partizanski poveljnik … Dramatik in potujoči režiser …
Od lepotnega tekmovanja do filmskega zvezdništva … Začetnik slovenske spomeniške topografije … Slovenski fantje – prisilni mobiliziranci v nemško armado … Brionska deklaracija …
Duhovnik in skladatelj, ki je postal lastnik vrha Triglava … Prvi slovenski župan Celja … Sekretar jugoslovanske delegacije na pariški mirovni konferenci … Dvojezični topografski napisi na avstrijskem Koroškem pred pol stoletja…
»Danes grofje Celjski in nikdar več« … Pesnik s Krasa … Spomenik Pohorskemu bataljonu … Označeno geometrično središče Slovenije …
Vodilni slovenski katoliški filozof svojega časa ... Prekmurski industrialec – žrtev povojnega nasilja ... Kiparjev posluh za značilnosti mediteranskega okolja ... Dan slovenskih rudarjev ...
Z znanjem v pospeševanje kmetijstva ... Pionir raketne tehnike ... Glas »zlate dobe slovenske popevke« ... Sprememba stališč do slovenske osamosvojitve ...
Z znanjem proti ponemčevanju … Naš prvi poklicni igralec, režiser in umetniški vodja gledališča … Cesarski obisk ob odprtju mariborskega vodovodnega omrežja … Zakon o zavarovanju delavcev …
Kdo je bil krajinar z Breznice na Gorenjskem ? Stanko Vraz in »Narodne pesmi ilirske« ... Ko je Valentin Vodnik dobil spomenik ... Pobudnica ustanovitve materinskega doma v Ljubljani ...
Ljubljana dobi mestni vodovod … Na češkem in slovenskem odru … Stopnjevanje nacističnega nasilja pred 80. leti … Sedem desetletij kovaškega muzeja v Kropi …
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Neveljaven email naslov